Našitek žabic

Pajac z žabicami, ki ga vidite na sliki levo, sem sešila za našega najmlajšega člana družine kot del njegove maškaradne oprave. Vendar tokrat ne bomo govorili tudi o izdelavi samega pajaca, temveč se bomo posvetili zgolj našitku - tj. žabicam.

Kaj boste potrebovali?

Filc v zeleni, kožni in beli barvi, pliš v oranžni in zeleni barvi, okrogla očesa velikosti 8 mm (potrebujete 2 za eno žabico), rdečo vrvico, polnilo (peno, puh) ter lepilo za tekstil.

klikni na

KROJNI NAČRT

Na krojnem načrtu imate sestavne dele za veliko (na sliki je to zelena žabica) in malo žabico (na sliki v oranžni barvi).

Izdelava žabice

Na spodnji sliki si poglejte izgled same žabice, ko je končana, pa tudi, kateri njeni sestavni deli so iz filca in kateri iz pliša.

Pa se lotimo dela. Mimogrede, klik na sliko = povečava.

Korak 1: 

S pomočjo krojnega načrta izrežite iz blaga posamezne dele. Plišasta dela (trup žabice) polikajte s centelinom. Za nadaljevanje glejte sliko na levi. Rokici in nogici žabice vstavite med oba plišasta dela, ki predstavljata trup žabice.

Korak 2:

Sedaj plišasta dela zašijte skupaj s šivalnim strojem po lični strani. Uporabite srednje velik cikcak šiv. Pri dnu, med nogicama, pustite luknjo.

Korak 3:

Sledi polnjenje žabice s polnilom (pena, puh). Napolnite tudi predel oči. Pomagajte si s škarjami, svinčnikom, kuhalnico ali kakšnim drugim ozkim in podolgovatim predmetom, da polnilo stlačite v trup žabice.

Korak 4: 

Ko ste žabico napolnili, z istim cikcak šivom, ki ste ga uporabili že prej, zašijte luknjo med nogicama.

Korak 5:

Preostane samo še lepljenje ostalih delov - trebušček in očesi iz filca, vrvica za usta in premikajoči okrogli očesi (glej sliko levo).

Žabico prilepimo ali prišijemo na oblačilo. Priporočam, da prilepite tudi rokici in nogici, vsaj deloma, če že ne v celoti.

Končani veliki žabici. Rokico lahko poljubno nastavljate, da je dvignjena ali spuščena,
preden jo zašijete na trup, seveda.

Tukaj pa imamo majhno žabico.
Kot lahko vidite s slike, se lahko poigravate tudi s položajem nogic.

Vse tiste, ki ste spregledali našitek traktorja, našitek kolačka na vagončku, našitek bagra s fantkom ali našitek hišk na kolesih pa vabim h kliku na  omenjene povezave!

Našitek hišk na kolesih

Tole majico s hiškami na kolesih objavljam, ker je dosegla največje število "všečkov" pri objavi na mojem FB profilu. Pri tem našitku sem združila sinovo ljubezen do vlakov in njegovo prisrčno obsedenost z gradnjami hiš iz lego kock.

Kaj boste potrebovali?
Krojni načrt, blago različnih barv, 10 majhnih in 1 velik gumb, barvo za tekstil, lepilo za tekstil, centelin.

Izdelava mosta
S priloženega krojnega načrta izrežite most. Blago, iz katerega boste izrezali most, z ene strani polikajte s centelinom. Nato položite kroj na blago in obrišite. S šivalnim strojem našijte najmanjši cikcak šiv naokoli mostu, na koncu pa še velik cikcak šiv na vrhu mostu (glej sliko!). Ko ste s šivanjem končali, most ob šivu izrežite in ga nalepite na majico z lepilom za tekstil.

Izdelava hiške, lokomotive in strehe
Tu se držimo popolnoma enakega postopka kot pri izdelavi mostu. Torej, s krojnega načrta izrežete posamezno hiško in streho, blago polikate s centelinom, kroj položite na blago, obrišete in s šivalnim strojem našijete cikcak šiv naokoli posameznega kosa. V mojem primeru streha po spodnjem delu nima cikcak šiva, ker sem jo izrezovala iz rokavov starih majic in sem pazila, da je zarobljen del rokava na spodnjem delu strehe (glej sliko!). Posamezne kose izrežite in vse skupaj nalepite. Pri tem si pomagajte s priloženo skico na krojnem načrtu.

Barvanje z barvo za tekstil
Uporabila sem barvo za tekstil, ki se jo nanaša s čopičem. Ta barva ne obarva blaga, temveč prekrije njegovo originalno barvo. Kasneje zelo rada po večkratnem pranju razpoka ali se spere. Prednost te barve pred barvnimi flomastri je ta, da je prekrivnost temnih tkanin s svetlo barvo izredno dobra. Pri barvnih flomastrih pa največkrat ne bo nekega učinka na temni tkanini.
Na tem našitku sem uporabila bež barvo. Z njo sem pobarvala posamezne zidake na mostu, okna in vrata hišk ter vmesne priključke med lokomotivo in hiškami. Za konec še prišijte gumbe in ste končali!

Vse tiste, ki ste spregledali našitek traktorja, našitek kolačka na vagončku, našitek bagra s fantkom ali našitek žabic pa vabim h kliku na  omenjene povezave!

Našitek bager s fantkom

Naslednji v seriji našitkov se je znašel tudi bager s fantkom. Mimo našitka z bagrom preprosto nisem mogla, ker sin naravnost obožuje gradbene stroje. Sprva sem nameravala našitek nalepiti na sam žep trenirke, pa sem se na koncu odločila, da se tokrat ne bom strogo držala nekih splošnih norm. S tem sem si dokaj povečala prostor za ustvarjanje, saj nisem bila več omejena zgolj na površino vidnega dela žepa. 

Kot po navadi do krojnega načrta za našitek bagra s fantkom pridete s klikom na to povezavo. Barvna shema posameznih sestavnih delov je prepuščena vam samim, saj dvomim, da boste imeli kos oblačila v natanko takšni barvi kot je tale spodnji del trenirke. 

Izdelava bagra

Vse sestavne dele, ki jih najdete na krojnem načrtu, iz blaga izrežite. Vse kose utrdite s centelinom, ki ga polikate po eni strani. Našijte gumbe na manjše dele bagra (glejte krojni načrt). Ko boste prišli do lepljenja manjših kosov na večje, si pomagajte z zgornjo fotografijo. Temu sledi okrasno šivanje na roke. Ponovno si pomagajte z zgornjo fotografijo. Razvrstite posamezne kose na oblačilo in ko ste zadovoljni z razporeditvijo, se lotite lepljenja vseh sestavnih delov bagra na oblačilo.

Izdelava fantka

Vse sestavne dele za fantka najdete na krojnem načrtu. Izrežite jih iz blaga. Kose utrdite s centelinom in okrasite z ravnimi prekinjenimi šivi. To seveda zašijete na roke. Ravno tako na roke našijete obe očesi in usta. Načeloma bi lahko to slednje tudi narisali z barvo za tekstil, vendar zakaj bi si olajšali delo, če si ga lahko otežimo. Ko so posamezni dela za fantka končani, se lotimo lepljenja le-tega na sam bager oziroma roko bagra. Pomagajte si z zgornjo fotografijo in s krojnim načrtom. 

Opozorila bi rada, da sem za rokici in nogici uporabila navadno belo vrvico, ki sem jo tudi kar prilepila z lepilom za tekstil, a se mi je po pranju v pralnem stroju na koncih razcefrala, zato priporočam, da okončine narišete z belo napihljivo barvo za tekstil, ki bo dala isti tridimenzionalen videz kot ga daje vrvica.

Zaključek

Moj otrok nerad pozira kot model, zato zelo težko pridem do fotografije, ki bi prikazala, kako dobro dejansko našitek izpade, ko ima fant trenirko oblečeno. Vendar je ta našitek na trenirki v živo tako fantastičen, da je trenutno moj najljubši. Ko se dokopljem do boljše fotografije končnega izdelka na modelu, pa jo seveda takoj objavim!

Vse tiste, ki ste spregledali našitek traktorja, našitek kolačka na vagončku, našitek žabic ali našitek hišk na kolesih pa vabim h kliku na  omenjene povezave!

Našitek kolaček na vagončku

Na to idejo s kolačkom na vagončku sem prišla, ko sem zagledala blago, ki je bilo potiskano s slastnimi muffini. Ko sem celotno idejo predstavila starejšemu sinu, pa je njegovo navdušenje nad tem bilo tako veliko, da na koncu nisva 'štancala' kolačke le na njegovo trenirko, temveč tudi na papir in si naredila pravo ustvarjalno popoldne. Razlika je bila le ta, da je on občutno prej vse skupaj končal, medtem ko sem sama še pozno v noč šivala gumbke na te tekstilne kolačke.

Klikni na sliko za povečavo.

Spekla sem 5 kolačkov, jih okrasila in nato položila v vagončke, ki se vozijo 'round and round' ene hlačnice. Do krojnega načrta za kolaček na vagončku pridete s klikom na to povezavo. Izdelava pa je enostavna, četudi malce zamudna zaradi ročnega šivanja. Iz blaga izrežete posamezne kose (glej krojni načrt), jih z nasprotne strani polikate s centelinom, da posamezne kose utrdite, nato pa z lepilom za tekstil prilepite skupaj posamezna dela za kolaček (to je del nad vagončkom, če se je slučajno kdo že zmedel). Sledi okrasno šivanje. 

Robove vagončka obrobimo z ročno zašitim ravnim prekinjenim šivom kot prikazuje slika. Za barvo sukanca izberemo isto barvo kot je barva spodnjega, enobarvnega dela kolačka. V tem primeru je to temno rdeča. S to isto barvo nato obrobimo še zgornji pokrov kolačka, natanko tako kot prikazuje slika na levi. Kolaček, okrašen le s smetano, je dokaj dolgočasen na pogled, zato ga posujemo še z barvastimi sladkornimi mrvicami, za kar boste potrebovali sukance v modri, zeleni, oranžni in ciklamen barvi. Ko vse to naredite, vas čaka šivanje gumbov, ki predstavljajo barvaste čokoladne bonbončke. Nato prilepite vagonček na oblačilo, čezenj nalepite še kolaček, spodaj pa prišijte dva gumbka, ki predstavljata kolesi. Pri meni še nista prišita, ker sem ju najprej le nalepila, misleč, da bosta vzdržala otroško razposajeno gibanje, a sta se po nekajminutni nošnji vendarle odlepila, zato sem ju kasneje še prišila. 

Vaše delo je s tem končano. Na sliki desno si lahko ogledate moj končni produkt na sami hlačnici trenirke. Fotografija je na žalost nekontrastna, temna in po vrhu še neostra, vendar sem jo priložila, da dobite občutek za velikost samega našitka in vidite končni izgled na hlačnici, ko se trenirko obleče. Za boljšo predstavo kolačka na vagončku pa si raje ogledujte zgornji fotografiji. 

Vse tiste, ki ste spregledali našitek traktorja, našitek žabic, našitek bagra s fantkom ali našitek hišk na kolesih pa vabim h kliku na  omenjene povezave!

Našitek traktor

Vsaj dvakrat letno sedem za šivalni stroj z namenom, da otrokoma sešijem več kosov pajacev, majic, trenirk ali kratkih hlač. To ne počnem zaradi adrenalinskega užitka, temveč iz nuje. Iz nekega meni neznanega razloga se mi dogaja, da v trgovinah ne dobim majic in hlač v velikosti, ki jo iščem. Če pa jo že najdem, pa so na majicah bodisi mrtvaške glave bodisi … mrtvaške glave. Mrtvaške glave na otroških majicah tri-, štiri- in petletnikov?!? Ne, hvala. Raje zabijem nekaj ur za šivalnim strojem, spravim skupaj ključne kose blaga in nato majico ali hlače spravim iz dolgočasja z motivi, za katere sem prepričana, da bodo mojima otrokoma všeč.

Moj našitek je na desni hlačnici, medtem ko je žepek
zadaj na levi hlačnici. Načeloma ne dajem našitka in
žepka na isto nogo, da je ne bi preveč obtežila.

O tem, kako sešiti trenirko (enkrat tudi majico), bom govorila v enem izmed naslednjih prispevkov, ko bom imela malce več časa, da položim črko na črko in sestavim neko logično in smiselno besedilo, ki bo dejansko pripeljalo do rezultata – hlač. Do takrat pa bom nekaj časa posvetila našitkom. 

Ko sem se seznanila z 'bogato' (beri: revš'no od revš'ne) ponudbo potiskanih, poslikanih in polepljenih majic in hlač, sem ugotovila, da bo še najbolje, če se tega posla lotim kar sama in otroku dam na majico ali hlače natanko tisto, kar obožuje, občuduje ali mu je vsaj všeč. Sprva sem risala, potem pa sem ugotovila, da so našitki trpežnejši in zato se jih v zadnjem času pogosteje poslužujem.

Moj prvi letošnji našitek je traktor. Na žalost samo jaz vem, da našitek predstavlja traktor, vsi ostali so bolj ali manj ugibali, če bi bil mogoče avto. Tisti, ki seveda ne znajo brati. Vendar se ne pustite tako hitro odgnati, kajti ta našitek je vsestransko izobraževalen; lahko se z otrokom igrate igrico »Ugani, kaj vse bi lahko to bilo?«, spodbujate ga k prepoznavanju črk, konec koncev pa tudi skrbite, da se otrok spoznava z abstraktno umetnostjo.

Tukaj najdete krojni načrt. Postopek izdelave pa je dokaj enostaven. Črke izrežete iz blaga, nanje s spodnje strani nalikajte centelin (utrdi našitek in poskrbi, da se ne cefra), jih razvrstite kot je prikazano na krojnem načrtu, prilepite (z lepilom za tekstil!) in na koncu še ročno prišijete (za okras). To slednje je lahko zelo zamuden proces. Večurna nočna zabava. Lahko je tudi dnevna, če nimate otrok, ki vsak trenutek izkoristijo, da skačejo in plezajo po vas. 

Najprej črke nalepite, nato pa še ročno prišijete (za okras).

Domnevnega traktorja pa se lotite na sledeč način: izrežete 4x kolesa, skupaj sešijete dva kosa in napolnite s peno (polnilom). Nato izrežete 2x del motorja, ponovno sešijete kosa skupaj in napolnite s peno. Tako kolesa kot motor lahko poljubno okrasite. Poiščete gumb, ki vam bo služil za volan in vrvico, s katero boste naredili kabino. Gumb prišijte, vrvico pa prilepite kot kaže krojni načrt. 

Kolesa in motor lahko skupaj sešijete kar s šivalnim strojem (najmanjši cikcak), kar bo še
najhitreje. Na sredini motorja lahko naredite štiri navpične cikcak črte, da motor ne bo izgledal
preveč dolgočasno. Te cikcak črte našijte pred šivanjem obeh kosov skupaj in polnjenjem s peno.

Počakajte, da se vse skupaj posuši in pokažite svoj izdelek otroku. Sprejmite kritiko pogumno in pokončno.

Vse tiste, ki ste spregledali našitek žabic, našitek kolačka na vagončku, našitek bagra s fantkom ali našitek hišk na kolesih pa vabim h kliku na  omenjene povezave!

Tekstilni virus

Tekstilni virus je poseben virus, ki je začel svoj pohod v šivalnicah nerazvitih držav in se lepil na oblačila nižjega cenovnega razreda, a se je s pomočjo globalizacije, hude konkurence in neskončnega pehanja za dobičkom (sem vštevam tudi selitev proizvodnje v tretje države) začel pasti tudi v šiviljskih delavnicah nekaterih priznanih blagovnih znamk. Vzroka za izbruh sta najbrž dva, in sicer prvi je neizobraženost šiviljske delovne sile, ki bi se ga lahko po mojem skromnem mnenju dokaj enostavno odpravilo že s kakšnim strokovnim tečajem, drugi pa najverjetneje leži v vodstvu, ki od zaposlenih pričakuje, da bodo iz vsake nitke blaga iztisnili še zadnjo kapljo krvi ne meneč se več preveč za kvaliteto končnega produkta. Slednji vzrok je po mojem mnenju praktično nemogoče odpraviti brez sodelovanja nas potrošnikov, saj smo mi tisti, ki smo na koncu pripravljeni kupiti blago s to 'napako'.

O čem pravzaprav govorim? Dvomim, da ste eden izmed tistih srečnežev, ki še nikoli niste nase navlekli 'zapotegnjeno' majico ali spodnji del trenirke, dva kosa oblačil, ki sta najpogosteje na udaru tekstilnega virusa. Govorim namreč o napačnem krojenju majic in hlač.

Z rdečo je označen stranski šiv majice,
ki je nastal po prvem pranju.

Namesto, da bi kvaliteta na tekstilnem področju naraščala zaradi različnih razlogov, ki jih ne bom naštevala, opažam, da postaja čedalje slabša. Naša družinica letno kupi do 30 majic, ki v trgovini na prvi pogled izgledajo brezhibno krojene. Ko pa jih doma vržeš v pralni stroj, pa iz njega potegneš 'zapotegnjeno' majico (nit se poravna v svojo naravno smer laično povedano), ki se za nameček v sušilnem stroju še skrči, in to kljub zagotovilom prodajalke, da se je njihovo blago pred prihodom v trgovino opralo in da napisano na deklaraciji drži za sveto. Da je kupovanje kvalitetne majice lahko prava loterija, sem ugotovila, ko sem kupila več majic iste znamke, barve in modela, pa so nekatere uspešno prestale preizkus pranja, druge pa ne. Kar lahko pomeni, da majice začnejo pravilno krojiti, proti koncu pa kroje zamikajo, da imajo čim manj ostanka blaga pri krojenju, blago napačno pripravijo za ta podvig ali pa je med vso zaposleno srenjo nekje v bližini tega blaga tudi kakšen nekvalificiran delavec.

Majica poravnana glede na stranski šiv.

Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da kvalitetna izdelava majice sploh ni več odvisna od prodajne cene, saj se mi je že zgodilo, da so majice za 3 € ostale po pranju takšne kot sem jih kupila, medtem ko so majice za 20 € postale prava nočna mora za likanje (od zapotegnjenih rokavov dalje). Takšno majico je tudi težko zložiti, ne da bi nekatere dele vmes ponovno pomečkal (to se nanaša predvsem na rokave). Vse skupaj me iz estetskega vidika niti ne moti, ker se ta 'zapotegnjenost' na koncu niti ne opazi tako zelo, razen če imaš oprijeto majico (zgornja slika in slika desno). Moti pa me prvič to, ker sem jaz tista, ki jih likam in zlagam ter vsakič znova puham od jeze, da sem ponovno zadela ta tekstilni jackpot, in drugič zato, ker vse majice recikliram in iz teh zapotegnjenih majic je praktično nemogoče ukrojiti karkoli novega, razen spodnjih gat. 

Če se tudi vi uvrščate med tiste, ki bi radi vedeli, na kaj biti pozorni že med samim kupovanjem majic, da se izognete tej neljubi 'napaki', si poglejte spodnje slike.

Levo je pravilno krojena majica poravnana glede na stranski šiv. Desno je prikaz poteka glavne niti.
Med kupovanjem bombažnih majic preverite, da niti potekajo v navpični črti.
Glavna nit je dejansko smer tkanja, tisti rebrast vzorec tkanja.
Drugi način pa je, da poiščete eno nit ob stranskem šivu in ji sledite navzgor.
Če nit potuje proti rokavu, je majica najverjetneje pravilno krojena. Če pa nit
potuje proti ovratniku oziroma stran od rokava, pa je majica najverjetneje napačno krojena.

Levo je napačno krojena majica, ki bo imela v trgovini poravnane stranske šive.
Desno pa je prikaz napačno krojene majice, ko se jo enkrat opere.
Prikazan je potek stranskega šiva.
Če je majica napačno krojena, boste to med samim kupovanjem lahko ugotovili
le s sledenjem glavnih niti, pa še to ni nobeno zagotovilo,
da boste domov odnesli pravilno krojeno majico.

Kadarkoli kupujete majico z namenom, da boste nanjo kaj napisali, natisnili ali našili, pa niste prepričani ali se bo po pranju 'zapotegnila' ali ne, jo predhodno operite, polikajte, primite točko pod rokavom na obeh straneh majice, dvignite in pustite, da blago prosto pade in majico položite na ravno površino (lahko se vam zgodi, da bodo stranski šivi sedaj postrani), šele nato podvrzite majico svoji ustvarjalni žilici. Tako se boste izognili težavi, ki jo prikazuje spodnja slika.

Sama sem enkrat naredila poslikavo na napačno krojeno majico (nisem imela časa prati, ker sem majico podarila dve uri kasneje) tako, da sem sledila niti na sredi majice (od zgoraj navzdol ali obratno) in nato postavila sliko pravokotno glede na to nit. Pred pranjem je bil napis na majici popolnoma postrani. Ko sem majico oprala, pa se je napis poravnal, stranski šivi pa obrnili v levo smer.

Napis na novi majici pred pranjem (levo) in napis na majici po pranju (desno).

Seveda pa vam ni treba početi nič od zgoraj naštetega, ampak majico preprosto kupite, operite in jo poskušajte vrniti, če se izkaže, da ne izpolnjuje vaših pričakovanj.

Tekstilni virus je izmišljeno ime za potrebe tega bloga.

Obesek (denarnica) za ključe Panda

K šivanju tega obeska, ki služi tudi kot denarnica za kovance, sem se spravljala že vse od Božiča in ko me je pred nekaj dnevi kontaktirala sestra, da mama išče en velik 'baby cute' obesek za svoje ključe, sem pomislila, da bi se pa mogoče tokrat le lotila tega projekta. Pred tem sem izvedla obvezno meditacijo, ki jo izvajam, kadarkoli se nečesa prvič lotim. To ni tista prava meditacija, ko poskušaš ne misliti na nič, ampak tista, kjer v mislih izpelješ stvar od začetka do konca, da ugotoviš, kateri koraki so potrebni za izvedbo, kakšno bo njihovo sosledje, kje se lahko pojavijo morebitni problemi in kako jih odpraviti. Dejansko ima ta moja meditacija s tisto pravo skupno le eno točko - da imam zaprte oči. V tem meditativnem stanju sem toliko časa, dokler ne pogruntam celotnega postopka. S tem sem opravila že 80 % dela, 10 % porabim za to, da sploh začnem, in 10 % za dejansko izvedbo. Ta obesek je bil ekspresno hitro gotov v primerjavi z ostalimi mojimi projekti. Panda pa je bila izbrana, ker mi je sestra namignila, da si mama v trgovini ogleduje obeske pand.

Pande kot živalski totem zaradi svoje črno-bele barve predstavljajo yin-yang simbol, ki poudarja pomembno ravnovesja med moško in žensko energijo. Pandam se pripisuje mistične moči, odganjanje zlih duhov in preprečevanje nesreč. So simbol miru, sreče, višjega znanja in diplomacije. Duši omogočajo doseganje višjega znanja in da pride do spoznanja, da je edinstvena in sposobna. Panda zagotavlja, da samemu sebi daješ to, kar potrebuješ in si zaslužiš. Sporoča, da je potrebno obrniti hrbet skrbem in problemom.

Kaj bomo potrebovali?

Bel in črn filc, lepilo za tekstil, skrito zadrgo (ne navadno!) v beli ali črni barvi, polnilo (za te namene imam kar eno staro okrasno blazino, ki jo počasi praznim), mosgumi bele barve, po potrebi kristalčki (to 'krancljanje' lahko mirne vesti izpustite), okrasni trakovi in kovinsko zaponko/obroček, da bomo nanjo lahko obesili ključe.

Krojni načrt za izdelavo tega obeska dobite s klikom na to povezavo.

Pa se lotimo dela! Po krojnem načrtu izrežite potrebne dele in sledite spodnjim navodilom.

Slika levo: Na roko ali s šivalnim strojem zašijemo zgornjo polovico ušes, obrnemo in napolnimo s polnilom.

Slika desno: Napolnjena ušesa z bucikami pripnemo na večji izrezan bel krog tako kot prikazuje slika. Med obema ušesoma z buciko pripnemo tudi bel trak, skozi katerega bomo kasneje dali kovinsko zaponko/obroček.

Slika levo: Z drugim večje izrezanim belim krogom vse skupaj (glej prejšnjo sliko) prekrijemo. Del ušes, ki štrlijo izven tega kroga, porežemo. Nato spodnji in zgornji del kroga (skupaj z ušesi in trakom) prišijemo, vendar pazimo, da spodaj pustimo toliko odprtine, da bomo vanjo namestili zadrgo (glej krojni načrt).

Slika desno: To bi morali dobiti, ko ste zašito zadevo obrnili. Na vrhu je trakec za obroček, ob straneh so s polnilom napolnjena ušesa, spodaj je dovolj velika odprtina za zadrgo.

Slika levo: Sedaj skupaj zašijemo še za malenkost manjša dela belega kroga. To je del, ki ga bomo vstavili v pandino glavo. Tudi ta dva dela zašijemo le do odprtine za zadrgo. Ko smo to storili, se lotimo lepljenja zadrge. 

Slika desno: Zadrgo razpremo in eno stran nalepimo na nezašit del filca.

Slika levo: Ko smo zadrgo prilepili po eni strani, jo zapremo in prilepimo še na drugo stran kroga/filca tako kot prikazuje slika. Bodite natančni, da se vam bo zadrga lepo zapirala in odpirala. Odvečno zadrgo odrežemo (Pozor! Ne odrežite čisto pri odprtini, ampak kakšen centimeter dlje. Učvrstite z lepilom.)

Slika na sredini: Sredinski del kroga z zadrgo vstavimo v pandino glavo skupaj z izrezanim krogom iz mosgumi pene. Na vsako stran sredinskega dela vstavimo po en krog iz mosgumija.

Slika desno: Ko smo vse to storili, napolnimo s polnilom mesto med mosgumi peno in pandino glavo (zunanji del). To storimo zato, da je notranjost denarnice ravna, saj bi drugače polnilo naredilo izbokline tudi na notranji strani. Uporabimo malo polnila, ne pretiravajte.

Slika levo: S slike so razvidne posamezne plasti: filc (na zunanji strani), polnilo, mosgumi in notranji žepek z zadrgo. Zunanji del filca (pandina glava) prilepimo na zadrgo na obeh straneh. Na sliki je zadrga z ene (spodnje) strani že zalepljena. Zelo lepo lahko tudi vidite, kakšna je skrita zadrga.

Slika na sredini: Prilepimo črna kroga za oči.

Slika desno: Prilepimo prozorne kristalčke na črna kroga ali pa iz belega filca izrežemo dva majhna kroga. 

Slika levo: Prilepimo usta, čeprav so se nekateri prepirali z menoj, da je to nosek.

Slika na sredini: Pripravimo vrvico, da bomo obrobili zadrgo in skrili stik med filcem in zadrgo. Jaz sem tu kar razrezala en zavijalni trak, ki je imel ob strani vpeljano kovinsko žico. Vi lahko uporabite kaj drugega. Na vrh pandine glave po želji prilepite rožico ali kakšno drugo reč.

Slika desno: Prilepimo trak naokoli zadrge ob stiku le-te s filcem, da ta stik lepo skrijemo. Po mnenju nekaterih so tukaj sedaj nastala usta.

Pandino glavo še dodatno okrasite, minimalisti po duši pa boste najverjetneje zadovoljni že dva koraka nazaj. Dodajte še kovinsko zaponko/obroček in vaš obesek je končan!

Naravno lepilo za pirhe

Pokrila sem že temo barvanja jajc z naravnimi barvili in kako dobiti učinek matrice (motiva) na pirhu, na priprošnjo nekega zagrizenega ustvarjalca pa sem se odločila, da na hitro spišem še blog o naravnem lepilu, ker zagotovo ni edini, ki ga to zanima.

Torej, s kakšnim lepilom lepiti na lupino jajca barvanega z naravnim barvilom? S prav posebnim magičnim lepilom, s katerim smo nekateri packali še kot otroci. Najboljše pri tem lepilu pa je, da si ga lahko naredimo kar sami doma, če imamo na razpolago vsaj malo moke in nekaj vode. Bolj naravnega lepila od tega ne boste našli. Na jajčno lupino je uspešno prilepil papir, tekstil, kristalčke in ostanke jajčne lupine (za tiste, ki bi radi delali mozaik). Ne verjamete? Poskusite sami!

2 zvrhani žlički moke zmešamo skupaj 6 žličkami vode in dobimo dovolj lepila za več pirhov.

Posebej za namen preizkusa učinkovitosti lepila sem dodatno skuhala še eno jajce (včerajšnje smo namreč že pojedli) in da se ne bi ponavljala v letošnji barvni shemi, sem malo pogledala v svoj hladilnik in shrambo, da bi našla še kakšno naravno barvilo poleg tistih, ki sem jih letos že preizkusila. Ker vam nisem v blogu, kjer sem govorila o naravnih barvilih za jajca, dala dokaza, da špinača res ne obarva pirhove lupine, sem se odločila, da še enkrat poskusim in vam pofotkam rezultat. Ah, ta nesrečna špinača. Voda zelena, bela gumica se je obarvala na zeleno, lupina jajca pa skoraj ista kot prej in to kljub dodatnemu enournemu namakanju po kuhanju (zgleda je res potrebno namakanje čez noč, ampak potem jajc ni več najbolj užiten). Kot da to ne bi bilo dovolj, mi je še jajc med kuhanjem počil in sem tako morala skuhati novega, saj ne morem prikazovati lepljenja na razpočeni lupini!

Toliko o zeleni barvi jajca (skrajno levo), ki se je kuhal v špinačni brozgi. Se je pa tokrat bolje odrezala
kurkuma in jajce lepo enakomerno obarvala v oranžno-rjavi barvi (skrajno desno).
Tokrat sem jajce kuhala brez kisa in z večjo količino kurkume.

Ker sem imela en neuspešen poskus za danes dovolj, sem pustila rdečo papriko v prahu tam med začimbami, kave si nisem upala še enkrat natresti v lonec po tistem, ko mi je strasten pivec kofetov včeraj povedal, da sem jajc kuhala v eni izmed najboljših kav (kako naj to vem, če pa ne pijem kave?!), zato sem raje še enkrat posegla po zanesljivem prahu kurkume, za kar sem sedaj, ko gledam ta pobarvan jajc, neizmerno hvaležna.

Sedaj si pa poglejmo materialne dokaze o učinkovitosti naravnega lepila:

Lepljenje papirja. Drži.

Lepljenje lupine (mozaik tehnika). Drži.

Lepljenje tekstila. Drži.

Lepljenje kristalčkov. Drži.

Vse, ki boste karkoli lepili s tem naravnim lepilom, opozarjam, da lepilo ostane bele barve, tudi ko se posuši. Zato je potrebno delati izredno previdno in natančno. Jaz se nisem posebno trudila pri tem jajcu, ker sem pač hitela, po drugi strani pa je hkrati to čudovita priložnost, da vidite, kako bi jajce zgledalo, če vam nekaj lepila uide izpod papirja, kristalčkov in drugih zadev, ki bi jih lepili na jajce.

Dolžna sem vam še omeniti, da to ni super lepilo, ki bi vzdržalo utež ene tone, tako da ne mečite svojih pirhov ob steno, ker tako močno pa to lepilo spet ne drži.

Kako do motiva na naravno barvanem pirhu

Jajce pobarvano v kavi z matrico črke B in čebelice.

Z naravno barvanimi jajci sem se prvič srečala pri teti. Bila sem navdušena nad temno rjavimi prhi, ki so bili okrašeni z motivi (matrico) marjetice, trobentice in drugim pomladanskim cvetjem. Takšnih jajc do tistikrat nisem videla, saj smo doma pirhe barvali s klasičnimi umetnimi barvami. Punce smo barvale na balkonu (mama nas je tja poslala verjetno zaradi packarije), kjer smo trdo kuhana jajca pomakale v modro, rdečo, rumeno in zeleno barvo. Po barvanju so sledile še kakšne nalepke, drugače pa premaz s špehom, da so se jajca lepo svetila (in tudi dišala). V najstniških letih pa me je v tem velikonočnem času pot slučajno zanesla do tete, ki je imela pirhe pobarvane v lepi rjavi barvi in za nekoga, ki je bil vajen pirhov živahnih barv, so bila ta jajca izredno zanimiva, saj do takrat sploh nisem vedela, da je takšno naravno barvanje mogoče. Spomnim se, da sem teto temeljito izprašala, kako se je tega lotila in do danes mi je vse skupaj ostalo v spominu, tako da lahko to znanje delim z vami. Z razliko od prejšnjega prispevka, bo tokrat govora predvsem o matricah na naravno obarvanih jajcih, medtem ko si lahko več o barvanju pirhov z naravnimi barvili preberete s klikom na to povezavo.

Teta mi je takrat zaupala, da motiv (matrico) na jajcu dobiš zelo preprosto. Potrebuješ le rožice, ki si jih predhodno nabral na travniku, strgane najlonke, jajca in naravno barvilo. Rožico nato položiš na jajce, vse skupaj zaviješ v najlon, zvežeš z elastiko in daš jajce v lonec z vodo in naravnim barvilom, da se zgodi čarovnija.

Moja tehnika pa je malce nadgrajena ali prilagojena, če hočete, ker omogoča, da niso vaši motivi priklenjeni le na travniške rožice in osnovno barvo tega motiva v barvi lupine jajca, temveč vam omogoča, da pirhu pustite svoj lastni pečat. 

Vas zanima, kako je nastal pirh z zgornje fotografije? Berite dalje.

Potrebujemo jajce, najlonske nogavice, matrico iz papirja in elastiko.

1. List papirja pobarvamo z voščenko v barvi, ki nam je všeč, in sicer po obeh straneh (za vsak slučaj). Svojega sem pobarvala z oranžno barvo. Voščenka naj bo mehka oziroma mastna. Tisti, ki imate otroke in cel kup voščenk doma, verjetno veste, o čem govorim. Obstajajo namreč voščenke, s katerimi z lahkoto rišemo po papirju in take, kjer se je potrebno malce bolj potruditi s pritiskom, da pustijo sled. Potrebujemo tiste prve, da se bo njena barva pretopila med kuhanjem na jajc. V vsakem primeru priporočam barvanje lista z voščenko, ker se v nasprotnem primeru papir namoči z obarvano vodo, v kateri se kuha jajc, in barva se s papirja prenese tudi na jajc in posledično bo vaš motiv eno navadno 'skropucalo' po domače povedano. 

2. Nato na obarvani del papirja narišite motiv oziroma matrico, ki bi jo radi prenesli na jajc. Možnosti so toliko neskončne kot vaša domišljija. Če se pa res ničesar ne spomnite, pa v Google (Slike) vpišite v iskalno polje besedo stencil in si izberite kakšnega iz tega svetovnega repertoarja.

3. Izrežite.

4. Izrezani motiv dajte na jajc in jajc oblecite v najlonsko nogavico. Zelo nategnite najlon in zvežite z elastiko (navadno gumico).

Del najlonske nogavice dobro nategnemo čez jajce.
Pri tem se bodo posamezne matrice razmaknile.

Matrica na jajcu je pripravljena na zgladitev pod hladno vodo. 

5. Jajce zmočite pod hladno vodo, da se papirček napoji z vodo in ga lahko lepo zgladite na jajcu. 

6. Jajc položite v lonec in nalijte hladno vodo. Dodajte naravno sestavino, ki bo jajc obarvalo. Za več o tem si preberite Barvanje pirhov z naravnimi barvili. 

7. Kuhajte jajc od 15 do 20 minut na zmernem ognju. Ko je dosežen želen barvni učinek, z jajca odstranite najlon in papirnato matrico (pazite, ker je vroče!) ter ga osušite s papirnato brisačko. 

Jajce se obarva skladno z naravnim barvilom
(v mojem primeru se je pač pobarvalo rjavo, ker sem barvala v kavi),
matrica črke B in čebelice pa je oranžna,
ker se je barva voščenke s papirja prenesla na jajc
(vendar se to ne zgodi v celoti).

Barvanje pirhov z naravnimi barvili

Odkar imam otroka sem postala bolj naravno osveščena, kar med drugim pomeni tudi, da  velikonočna jajca barvam z "naravnimi barvami", čeprav se včasih sprašujem, zakaj se sploh trudim, ker otroka tako ali tako trdo kuhanih jajc ne jesta, celo najmlajši, ki poje vse, kar mu pride pod roke, in mogoče bi bilo iz tega vidika celo bolj zabavno barvanje v živahnih umetnih barvilih.

Ko govorim o naravnih barvilih mislim na sestavine, ki jih najdemo v skoraj vsaki kuhinji in seznam le-teh je res dolg ter zajema skoraj celotno barvno lestvico. Debata o učinkovitosti teh barvil se vsako leto razvname tako po blogih kot različnih forumih in družabnih omrežjih, velikokrat pa se o tem razglablja tudi za dobro obloženo mizo, kjer se "naravni pirhi" velikokrat poskušajo neuspešno kvalificirati v tekmovanje z "umetno barvanimi". Dejstvo pa je, da bodo pri živahnosti barv vedno zmagovalci pirhi barvani z umetnimi barvami. Pirhi barvani z naravnimi sestavinami so po večini rjavih barv, razlikujejo se le v odtenkih.

Sledi opis mojih dosedanjih izkušenj pri barvanju jajc s temi naravnimi sestavinami. Vseh še nisem preizkusila, ker imam vsako leto na repertoarju največ tri naravna barvila. Moje prvo naravno barvanje je bilo s čebulnimi olupki. Jajca, ki kuhamo skupaj z olupki rjave čebule, ne bodo obarvala jajc, razen če smo v lonec vrgli popolnoma bela jajca, takrat lahko upamo na svetlo rjavo barvo. Nekaj drugega pa lahko pričakujemo od olupkov rdeče čebule, ki pa dejansko pokažejo nek rezultat v obliki temno rjave do temno rdeče barve. Več kot učinkovito je tudi barvanje v rdečem vinu Teran, kjer se jajce obarva v lepo vijoličasto barvo, na vrhu jajca pa se naredijo tudi majhni kristalčki, ki se lepo svetlikajo na svetlobi. Za neučinkovito pa lahko štejem barvanje jajc v vodi, kjer se je istočasno kuhala špinača, kjer se je doseganje zelene barve izkazalo za nedosegljivo sanjarjenje. Dokaza za ta naravna barvila žal nimam, ker pred leti nisem vedela, da bom kdaj pisala na to temo blog. 

Rezultat današnjega barvanja s kurkumo in rdečo papriko pa lahko vidite s priložene fotografije. Največ upanja sem imela za kurkumo, saj ima zelo močen pigment, še posebno, če sodim po tem, da mi je najmlajši poštancal celo kuhinjo in še sebe z rumeno kurkumo, a na jajc se je prijelo bore malo barve, pa še to v lisah. Rdeča paprika je bila eno veliko razočaranje, ki se lahko kosa s špinačnim. Jajce bi se moralo obarvati v opečnato rdečo, a kot lahko vidite ni videti nobenega praktičnega barvnega učinka. 

Proti večeru sem se lotila še barvanja v kavi in moja pričakovanja o temno rjavi so bila potopljena, ko sem dobila to svetlo rjavo barvo, ki bi jo lahko poimenovala bela kava ali mogoče kakav v mleku. 

Moje letošnje barvanje jajc z naravnimi sestavinami se je končalo, za vas pa se mogoče šele pričenja, zato sem spisala recept za vse tiste, ki se želite v tem preizkusiti tudi sami:

1. Jajca operemo v milnici. Jaz sem si za svojega kar fino namilila roke (naravno trdo milo!) in nato mimogrede oprala še jajc, sprala ter ga nežno položila v lonček.
2. Jajca položimo v nekovinsko posodo (tj. emajlirano).
3. Dolijemo hladno vodo, dodamo skrivno naravno sestavino (več te sestavine kot damo, močnejši bo barvni učinek) in 2 žlici kisa na en liter vode.
4. Zavremo in nato zmanjšamo toliko, da le rahlo vre približno 15 do 20 minut. Lahko vre pokrito. Če je manj jajc, potem lahko vre manj časa, ampak jajca pustimo še nekaj časa v vodi, da se barva bolj prime. Na splošno velja, da jajca pustimo v vodi toliko časa, da dosežemo barvni učinek. 
5. Ko je barvni učinek dosežen, jajce obrišemo s papirnato brisačko in jih nekam položimo, da se shladijo.

Opozorilo: 

Vsa jajca je potrebno shraniti v hladilnik, 

tista, ki so se namakala v vroči ali mlačni vodi več ur, pa ne smete jesti.

Nekatere skrivne naravne sestavine pa so (barvni učinek je pričakovan, ne dejanski, ki ga boste dosegli):

• borovnice; barvni učinek: lila
• brusnični sok; barvni učinek: svetlo roza
• grozni sok; barvni učinek: modro-siva
• kava (dala 6 zvrhanih žlic na 2 dcl vode); barvni učinek: rjava
• kurkuma (dala 3 zvrhane žličke v 2 dcl vode); barvni učinek: rumeno-zelena
• paprika v prahu (dala tri zvrhane žličke na 2 dcl vode); barvni učinek: opečnato rdeča
• rjavi čebulni olupki (dala olupke kakšnih 10 čebul na liter vode); barvni učinek: svetlo rjava
• rdeči čebulni olupki (dala olupke kakšnih 10 čebul na liter vode); barvni učinek: temno rjava do temno rdeča
• rdeče vino (za barvanje s Teranom je poseben recept!); barvni učinek: vijoličasta
• rdeče zelje (zavreš nekaj skodelic narezanega zelja in namakaš jajca čez noč); barvni učinek: modra
• sok rdeče pese; barvni učinek: roza
• špinača ali trava (dala eno skodelico nasekljane špinače na 2 dcl vode); barvni učinek: zelena

Kaj vse je lahko knjižni zaznamek?

Knjižni zaznamek za žabico
(plišasta igrača), ker njen lastnik
obožuje srčke.

Knjige v tiskani obliki so dobile resnega konkurenta v e-bralnikih, ki se kot kak virus nezadržno širijo po knjižnem trgu. Pri nas na srečo zadeva še ni tako razširjena, zato so takšni in drugačni knjižni zaznamki še vedno aktualni. Temu je tudi botrovala odločitev, da o njih napišem prispevek, preden jim dokončno odklenka, saj vsi vemo, da pri e-bralnikih zaznamkov v fizični obliki ne potrebujemo. 

Pri nas doma obožujemo knjige, a vsak iz drugačnega razloga. Eden jih rad bere, drugi jih rad zbira, ker pravi, da nima časa za branje, tretji jih prelistava zaradi slik, četrti pa jih večinoma nehote uničuje. Smo redni obiskovalci knjižnice, ker preprosto nimamo doma toliko prostora, da bi si lahko privoščili vrsto knjižnih omar. Tako domov prinašamo cele kupe knjig in posledično potrebujemo veliko knjižnih zaznamkov, predvsem zaradi mene, ker rada berem več knjig hkrati. 

Knjižni zaznamek muca za nečakinjo,
ki ima rada mucke.

Toliko, kolikor imam doma knjig, toliko različnih zaznamkov kuka iz njih. Pri meni lahko zaznamek postane vse, kar je trenutno pri roki. Preizkusila sem, kako se obnesejo lističi toaletnega papirja ali robčki, mobilni telefon (ni priporočljivo, ker lahko pozabiš, v katero knjigo si ga vtaknil), kabel od slušalk, gumica za lase, špangica, papirčki, samolepilni lističi (ti so res fajn, ampak ne vedno pri roki), revija ali časopis, platnica neke druge knjige, kapljice za nos, celo makaron (ne kuhan!), spodnje perilo, krtača za lase, pokrovčki od kozarcev za vlaganje, žličke … skratka, seznam je tako dolg, da bi resno ogrozila razpoložljivost virtualnega prostora tega bloga, ker je skoraj ni stvari v stanovanju, ki ne bi bila prisiljena v to vlogo. Če bi me vprašali, kaj se je do sedaj še najbolje obneslo, bi rekla, da tisti trakovi, ki so prilepljeni na vrhu knjige. Jaz osebno bi vse knjige opremila z vsaj enim takšnim zaznamkom, le pri kuharskih knjigah ne bi skoparila in bi jih dala najmanj deset! Imam eno kuharico s tremi takšnimi zaznamki v obliki trakov, pa iz nje še vedno štrli cel kup listkov. 

Knjižni zaznamek za mojo sestro, profesionalno fotografinjo.

Ker smo taki ljubitelji knjig, jih zato pogosto tudi podarjamo, verjetno na veselje tistih, ki jih imajo radi in žalost tistih, ki jih ne berejo pogosto. Doma narejen knjižni zaznamek z osebno noto, pa je lahko tudi lušten dodatek k takšnemu darilu. Predstavila vam bom izdelavo enega.

Vse tri zaznamke predstavljene na slikah sem naredila iz DAS mase, ker je pač najcenejša (v primerjavi s FIMO maso). Muco sem odtisnila s pomočjo modela za plasteline (to je ena izmed prednosti, če imaš otroke), fotoaparat je bilo najlažje izdelati, saj sem oblikovala kvader za fotoaparat, valj za objektiv in majhen kvader za bliskavico, zadaj pa sem nalepila miniaturno sliko svojih otrok za ponazoritev displeya. Srček, o katerem bo največ govora na tem blogu, pa sem naredila iz kroglice, ki sem jo nato oblikovala v srček.

DAS maso je mogoče dobiti v beli ali tej oranžni barvi kot je prikazano na sliki. Občutek pri obdelovanju je podoben občutku dela z glino. Torej, najprej naredimo kroglico s premerom približno 2,5 cm, nato pa iz nje oblikujemo srček.

Na sredino srčka z zobotrebcem skozi in skozi naredimo luknjico (tj. luknja na sprednjem in zadnjem delu srčka). Druga slika prikazuje, kako z zobotrebcem naredimo luknjico približno 1 cm globoko še spodaj na dnu srčka, kamor bomo vtaknili trak in vrvico, ki bosta služila kot zaznamek. 

Ko se DAS masa posuši, lahko pride do rahlih neravnin, zato jo med sušenjem obračamo. Suši se približno 24 ur. Moj srček (skrajno leva slika) je močno zdelan, ker ga je v roke dobil najmlajši sin in ga nekajkrat vrgel na tla še preden se je do konca posušil. Kolikor je bilo mogoče, sem ga spravila nazaj skupaj, vendar čudeža nisem mogla narediti. Ko se srček posuši, ga obrusimo z brusilnim papirjem (100 ali 120). Na mojo nesrečo smo doma imeli le grob brusilni papir (60) in ga zato nisem mogla lepo zgladiti. Po brušenju je na vrsti barvanje z akrilno barvo.

Material, ki ga bomo potrebovali: roza trak in bela vrvica (dolžino si sami izberite glede na knjigo), roza kroglice različnih velikosti, roza srčka iz filca, bela mreža iz katere izrežemo dva srčka (enega velikega in enega majhnega), dve perlici v obliki srčka. 

Na srček iz filca položimo srček iz mrežice, nato pa nanju prišijemo eno roza perlico in eno perlico v obliki srčka kot je prikazano na sliki skrajno levo. Na sredi lahko vidite, kakšen je izgled srčka z zadnje strani. Ko smo to naredili za oba srčka iz filca, ju prišijemo na srček iz DAS mase, za kar nam sedaj pride prav tista luknjica na sredi srčka. Srčka iz filca lahko na vsaki strani malce prilepite z lepilom, da se vam ne bosta obračala v vse smeri. 

V spodnjo luknjico srčka kanemo kapljico super lepila, kapljico pa tudi na sam roza trak, kamor nato položimo vrvico, ki jo ovijemo s trakom ter vtaknemo v spodnjo luknjico. Upam, da ste naredili dovolj veliko luknjico. Z zobotrebcem si tudi pomagamo pri vdevanju traku skozi kroglice. Ko smo nanizali vse kroglice na trak, na koncu naredimo vozelj kot je prikazano na zadnji sliki. Isto naredimo z belo vrvico. 

Pa ste končali!

P.S.: Otroški knjigi sta produkt založbe Učila, če bi se slučajno kdo spraševal. To ni reklama! Ne vem pa, katera založba je izdala drugo knjigo (Angelska števila), ker je nisem pofotkala jaz niti je nimam doma.