"Homemade" adventni koledar

Slavnostno predstavljam svoj najnovejši projekt, ki je potreboval kar dobršen del meseca, da je ugledal luč ... luč, ki je tako močno zasijala nanj, da je levi del fotografije čisto presvetljen. V zagovor lahko rečem le, da je tale zadevica, ki jo vidite na levi, v živo privlačnejša na oko, saj so barve izrazitejše, tu in tam pa se tudi kaj zasvetlika. Pa dovolj govoričenja okoli mojega zanič fotoaparata, posvetimo se raje adventnemu koledarju.

Ključna sestavina tega koledarja so konzerve. Nobena nova pogruntavščina, saj lahko na spletu najdete kar nekaj izvirnih načinov, za kaj vse lahko uporabite konzerve, med drugim najdete tudi dva ali tri adventne koledarje. O adventnem koledarju iz konzerv sem sanjala kar nekaj mesecev, težava je bila le v tem, da jih nisem imela. Potem pa sem o tem potožila svojemu očetu in odpeljal me je v garažo, kjer je imel polico polno ravno prav velikih oziroma majhnih konzerv. Sicer jih ni bilo ravno 25, vendar tudi 19 ni nezavidljiva številka.

Doma sem jih nato pripravila na obdelavo. To pomeni, da sem z njih odstranila papirnat ovoj, kar je bil kar svojevrsten projekt, saj sem imela na eni strani konzerve, s katerih sem papirnat ovoj odstranila s pomočjo namakanja, na drugi pa konzerve, ki so imele ovoj nalepljen le po eni dolžini z nekim super lepljivim in težko odstranljivim lepilom. Temu je sledilo pranje v pomivalnem stroju. Žal se notranjost ni primerno očistila zaradi namena njihove prejšnje uporabe, zato sem jo prebarvala s srebrno lak barvo.

Sprva sem nameravala narediti dva adventna koledarja (za vsakega od otrok po enega), a sem si tekom stilske preobrazbe teh konzerv premislila. Resda gre v eno konzervo le en Kinder jajček, vendar sem se hitro potolažila s tem, da ne bo otrokoma nič škodilo, če se naučita dobrote tudi deliti. Trenutno namreč oba tekmujeta, kdo bo prej stlačil svoj kos čokolade v usta; starejši sin to počne zato, da potem na skrivaj jemlje mlajšemu bratu, kar pa seveda s strani slednjega ni ostalo neopaženo.

Kot sem že omenila, mi je v roke prišlo (le) 19 konzerv. Za preostalih šest dni (da napolnim kvoto 25) sem si omislila škatlice. Na levi imate načrt za škatlico dimenzij 9 x 8 x 4 cm. Na sliko kliknite, da jo dobite v izvirni velikosti, nato shranite na svoj računalnik in natisnite. Potem izrežete po zunanjih črtah načrta in prepognete po notranjih črtah. Sivo obarvane zavihke premažete z lepilom in prilepite na stranske stranice. Na tej sliki nisem posebej označila, vendar pride na zgornjo stranico (pokrov) prilepljen magnetek. Poglejte si sliko nižje za boljšo predstavo, kaj točno sem mislila s temi magnetki. Zgornja stranica je na tem načrtu spodaj, dno je na sredini.

Z magnetkom se škatlica enostavno odpira in zapira,
hkrati pa tudi zadrži vsebino v škatlici.

Posvetimo se spet konzervam. Opravka sem imela s konzervami dveh dimenzij. Ene so bile v primerjavi z drugimi ožje in višje, čeprav je bil v obojih fižol. Ravno zaradi tega sem izbrala dva različna koncepta pokrovčkov, ki ju bom predstavila v nadaljevanju. Konzerve sem drugače ovila v blago, ki sem ga prilepila z lesnim lepilom (Mekol). To si lahko privoščite, če imate doma bogato zbirko takšnih in drugačnih koščkov blaga. Pokrovčke pa sem izdelala s kombiniranjem papirja (270 gsm), blaga in selotejpa.

Pokrovček št. 1

Iz papirja sem izrezala krog s 4 cm večjim premerom od premera odprtine konzerve. Ta dodaten dvocentimetrski del naokoli osnovnega kroga narežemo kot prikazuje slika levo. Ta prirezan del nato zapognemo navzgor, vsakega posebej. Na vrhnjo stran pokrova sem nalepila okrogel kos blaga, lahko bi pa tudi pustila le papir, vendar sem si pač zadevo zamislila drugače. Zapognjen del sem nato prelepila s selotejpom. Za ilustracijo glejte spodnjo sliko.

Pokrovček št. 2

Iz papirja sem izrezala krog v premeru odprtine konzerve, nato pa sem izrezala še en krog iz blaga, ki je imel za 7 cm večji premer. Na sredino tega kroga iz blaga sem nato nalepila papirnat krog, kar je lepo razvidno iz slike levo. S tem delom sem nato pokrila odprtino konzerve ter učvrstila z vrvico.

Zaščita notranjega ostrega robu

Najverjetneje že veste, da imajo konzerve (po odstranitvi pokrovčka) z notranje strani izbočen del, ki je izjemno oster in ga je treba za potrebe tega projekta primerno zaščititi. Po očetovem nasvetu sem sprva vse konzervice z notranje strani zaščitila z izolirnim trakom. Vseh 19 valjev sem podvrgla tej operaciji v razmeroma kratkem času, vendar je naslednji dan postalo jasno, da le-ta ni bila najuspešnejša. Izolirni trak se je odlepil.

Sledilo je odstranjevanje tega traku z vseh konzerv in implementiranje plana B. Po tem planu sem narezala 19 trakov iz filca en centimeter širokih, ki sem jih premazala z lepilom za tekstil in nalepila na notranjo stran konzerve. Rezultat? Več kot zadovoljiv! (slika desno)

Okraševanje

Sedaj pa pride najtežji del ... vsako konzervico stilsko preobraziti z dodatki božičnega motiva. Tu je najbolj priročno, če imate na voljo že narejene okraske in dodatke (periodično se jih poceni dobi v Lidlu ali Hoferju, drugače pa v trgovinah z ustvarjalnim programom), ker v nasprotnem primeru jih morate narediti sami. Žal sem sama imela doma le nekaj nalepk novoletnih bunkic, smrekic in snežink. Dodatno sem nabavila še 3D zvezdice in črke. Trenutno (glej datum objave bloga!) je mogoče dobiti nalepke z božičnim motivom v Lidlu.
V spodnji galeriji si lahko ogledate moj domišljijski prispevek temu adventnemu koledarju, ki ponekod niti nima tako zelo božičnega vzdušja, ker mi je na koncu že začelo primanjkovati idej. Na sredini, med slikami, imate kratek opis uporabljenega materiala. Kliknite na posamezno sliko, če si želite ogledati skrinjico sladkega zakladka pobliže.

 1 - številka iz mosgumija, nalepka novoletne bunkice, papirnat trak prepleten z vrvico
2 - številka iz mosgumija in lepilo z bleščicami, nalepka srček, perle

 3 - številka kosmatena žica, palček (dobila iz ene stare torbe), lepilo z bleščicami, cofek, gumbi
 4 - številka iz mosgumija, gumbi različnih velikosti, perle

5 - številka iz mosgumija, kristalčki, nalepka novoletna bunkica
6 - številka iz mosgumija, perle, nalepke snežink, snežak iz bombažnih kroglic, perl in volne

7 - številka iz mosgumija, 3D zvezde, perle
8 - srebrn trak, nalepka snežinke, kristalčki, 3D črke in zvezde, zvonček, lepilo z bleščicami, srebrna obročka

9 - številka zlat trak, kristalčki, perle, lističi iz blaga
10 - številka in sani iz mosgumija, lubje, vrvica

11 - številka iz kosmatene žice, cof, perle, nalepka smreke na mosgumiju, 3D zvezdi
12 - prosojna tkanina, številka iz filca, perle, palčka kosmatena žica z ovojem iz volne, darilo mosgumi z volno

13 - številka iz filca, plastična vrvica, perle, 3D zvezda, lesena rožica
14 - številka iz filca, cofek, copat iz mosgumija, filca, perl in kosmatene žice

15 - številka iz mosgumija, nalepke smrek, zvezd in bunkice na mosgumiju, perle
16 - številka iz filca, perl, naokoli kosmaten bombaž in bombažne kroglice

17 - številka iz filca, perle, nalepka snežinke, nalepka smreke na  mosgumiju
18 - številka iz mosgumija okrašena z lepilom z bleščicami, nalepke novoletnih bunkic na mosgumiju

19 - številka iz kosmatene žice, perle
20 - številka iz mosgumija, motiv izrezan iz Mercatorjevega reklamnega letaka na mosgumiju

21 - številka iz mosgumija, motiv iz kataloga otroške trgovine Pikapolonica na mosgumiju
22 - številka iz mosgumija, perle, zvonček, smrekica in bunkica na mosgumiju, 3D zvezda

23 - številka iz mosgumija, lepilo z bleščicami, motiv iz letaka Pošte Slovenija na mosgumiju, nazobčan zavijalni papir
24 - številka iz filca, kristali, kroglica iz stiropora, perle, darili na mosgumiju

 25 - nalepke snežink, bunkic, perle, 

lepilo z bleščicami, kristali, gumbi, svilen trak

Kam sedaj vse skupaj nalepiti?

Ko so konzerve in škatle okrašene, je potrebno le še najti prostor, kjer bodo stale oziroma visele. Možnosti je res neskončno - od vrat do stene. Če sama ne bi bila omejena s prostorom, bi naredila enega ogromnega snežaka iz kartona, ga oblekla v belo in nanj nalepila vseh 25 skrinjic. Tako pa sem se morala zadovoljiti s podolgovatim kartonom pravokotne oblike. Na prednjo stran sem nalepila s pomočjo lesnega lepila (Mekol) tanko odejo v sivi barvi; ostanek od prevelike odeje za posteljo, ki sem jo skrajšala. Namenoma sem izbrala rahlo puhast material, ker so imele čisto vse konzerve s spodnje strani navznoter pomaknjeno dno. Vedela sem, da sam rob konzerve nalepljen na neko ravno podlago, ne bo dovolj, da bi vzdržal težo konzerve in še tistega, kar bo bilo notri. Puhast material pa ima to prednost, da lahko konzervo pritisneš obenj in se bo vdrl na samem robu konzerve, medtem ko se bo na sredini tkanina dotikala njenega dna. Vendar je bilo potrebno pred lepljenjem konzerv na tole podlago, še prej poskrbeti za obrobo. Na sliki zgoraj je lepo viden siv svilen trak, ki sem ga nalepila z lepilom za tekstil po celi dolžini. Zgoraj in spodaj po širini pa sem uporabila palici z utorom (vzela iz starega kitajskega koledarja, pobarvala s sivo akrilno barvo). Priznam, da sem imela kar nekaj težav spraviti karton skupaj z blagom v režo te palice. K reševanju problema sem pristopila na več različnih načinov, za uspešnega pa se je izkazal tisti, kjer sem na samem vrhu iz odeje pobrala ven puh in tako močno stanjšala del, ki ga je bilo treba vdeti v režo. Potem je spet nastopila težava, ker se mi je med rinjenjem kartona v režo le-ta na enem delu že zlepil s palico in posledično se mi karton ni premaknil niti za ped ne naprej ne nazaj. Ni mi preostalo drugega kot da sem vse skupaj odlepila s pomočjo izvijača in med tem procesom po dolgem prepolovila palico. Sedaj ni bilo več težav z vdevanjem kartona v režo. Zadevo sem rešila tako, da sem vse premazala z lesnim lepilom in oba konca palice prilepila skupaj. Drži? Drži!

Preostalo je le še lepljenje konzerv in škatel na to podlago. Dno konzerv sem na debelo premazala z lesnim lepilom, jo položila na odmerjeno mesto in na debelo namazala lesno lepilo še okoli posamezne konzerve. Pri škatlicah nisem toliko pretiravala z lepilom. Lesno lepilo je drugače fantastična zadeva, ker postane prozorno, ko se posuši in če RES dobro ne pogledaš, ga sploh ne opaziš, ko je enkrat suho.

No, in ko sem končno po dolgih tednih spravila to reč v vertikalo (slika levo) ter se s ponosom zazrla vanjo, priteče do mene starejši sin, ves navdušen z najnovejšim Müllerjevim katalogom v rokah, in reče: "Mami, mami, poglej! Lego adventni koledar! Točno takega bi rad imel!"
Na srečo mami zelo dobro ve, kaj ima naše dete še raje od lego kock.