Ko snežak zavzame kolačkov hrib

Ena izmed ročno izdelanih figuric snežaka na snežni odeji,

ki je pokrila doma pečen kolaček.

Pred nekaj tedni sem odkrila trgovino, kjer prodajajo slaščičarski program. Iz nje sem prišla olajšana kar za nekaj eurov, saj sem nabavila vse tisto najnujnejše, kar bi mi v prihodnje olajšalo okraševanje tort. Sprva sem še kolebala, če se mi splača kupiti določene pripomočke, ko pa torte okrašujem tri- do štirikrat letno, zato sem se odločila, da nabavim le tiste, ki bi jih lahko uporabila tudi kako drugače (npr. pri peki keksov).


O katerih nepogrešljivih pripomočkih je govora?

1. Silikonski valjar z distančniki 

Nanj sem prvič naletela pred več leti na spletu, a je bil razprodan, zato ni imel priložnosti zaiti v mojo kuhinjo. Prednost valjarja z distančniki je, da testo oziroma maso razvalja enakomerno po vsej površini. Če je masa razvaljana enakomerno, potem ni trganja in posledično se izognemo procesu "ponovi vajo". Valjar sem preizkusila pred nekaj urami in sem ekstremno zadovoljna z rezultatom!

2. Lopatica za glajenje sladkorne mase na torti 
Ko ti enkrat uspe marcipanovo, tičino oziroma sladkorno maso razvaljati, jo je potrebno spraviti na torto, kar je lahko svojevrsten projekt, o katerem ne bom zgubljala besed. Do sedaj sem uporabljala gladilke za smetano in druge pripomočke, da sem poravnala oblogo na torti, vendar so bili vsi ti nerodni za uporabo in sem imela zaradi njih včasih le še več popravljanja. Gladilka bo preizkušena v kratkem.


3. Jedilno lepilo 

Vsekakor zmagovalec med vsemi nabavljenimi stvarmi! Naravnost zaljubila sem se vanj, ko sem prebrala "brez glutena, brez GMO, brez alergenov, primerno za vegetarijance in vegane". Vsebuje le vodo, ocetno kislino ter karboksimetil celulozo (karkoli že to je).
Dolgo časa sem iskala lepilo, ki bi bilo užitno in bi hkrati držalo moje stvaritve skupaj. Do sedaj sem si pri figurah iz marcipana pomagala kar s sladkano vodo, vendar je vse lahko dokaj hitro razpadlo, če si ustvarjalni dosežek malce bolj grobo prijel. Krhkost je nastopila tudi, ko so se figure posušile na zraku. S tem lepilom je zgodba popolnoma drugačna. Dejansko moraš celo paziti, kam greš nekaj lepit, ker popravnega izpita ni, tako močno se sprime.


Ko se snežak odloči zavzeti kolačkov hrib

Namenimo sedaj še nekaj besed snežakom. Narejeni so iz tičine mase. S to maso sem delala prvič. Pravzaprav sem že enkrat prej delala s t. i. ponarejeno tičino maso, vendar se resnično ne more primerjati s to pravo. Največja razlika je v vezljivosti. Dejansko je to prva masa, s katero nisem imela težav zaradi trganja ali lomljenja. Za amaterske okraševalce tort in kolačev je ta masa po mojem skromnem mnenju najboljša izbira, ker teh stvari ne počnejo pogosto in je lahko izdelava takih figuric časovno zahtevna že, če gre vse tako kot treba. V nekaterih primerih pa je še celo cenovno ugodnejša.

Ves postopek izdelave 22 figuric skupaj s peko kolačkov je trajal nezavidljivih 12 ur (ta podatek je za mojo sestro, ki je že pogostokrat potožila, da v mojih prispevkih manjka časovna komponenta nekega projekta). Vendar tu moram priznati, da sem delala počasi, da ga ne bi kje polomila. Vmes je bilo tudi veliko pomivanja in razkuževanja; kolački so le bili namenjeni otroškim trebuščkom kot majhna sinova pogostitev ob njegovem bližajočem se rojstnem dnevu.

Neke posebne skrivnosti pri izdelavi figuric iz tičine mase ni. Če znate delati s plastelinom, potem boste znali delati tudi s tičino maso. Nobene panike tudi ni, če se vam masa vmes malce posuši. Preprosto jo ponovno pregnetite in bo spet voljna za nadaljnjo obdelavo. Oblike lahko izrezujete z modeli za kekse, kozarcem in drugimi pekovskimi pripomočki. Pred valjanjem mase pa le posujte površino s sladkorjem v prahu, razen če imate silikonsko podlago. Razne manjše zareze pa lahko naredite kar z zobotrebcem (glej snežakov nos - korenček). Na koncu odvečen sladkor s figuric odstranimo s suhim čopičem.

Ta del izdelave je šel razmeroma hitro.

Na ohlajen kolaček pade snežna odeja.

Največ časa so vzeli razni detajli snežaka.

Da snežak na vrhu hribčka ni bil v preveč monotonem
ozračju, je na tla padlo še nekaj snežink in barvnih kroglic.

Če bi kolačke pekla še enkrat, bi bili vsi spravljeni v rdečih
papirnatih posodicah, saj je ta barva peko bolje prenesla
kot modre. Doma sem preizkusila še rumene in oranžne,
vendar je rdeča barva za skodelico bila daleč najboljša izbira.

Za zaključek pa le še ...

lepe in prijetne božične praznike vam želim! :)

Jajčki presenečenja reciklirani v božično-novoletne okraske

Moja otroka skozi leto pojesta kar veliko Kinder jajčkov. Te jajčke presenečenja ne obožujeta toliko zaradi čokolade kot zaradi tistega, kar se skriva v njegovi notranjosti. Rumeno sredico jajčka, kjer je spravljena igračka, sem zavzeto metala v koš za smeti, dokler se nisem začela spraševati, če bi bilo mogoče to zadevo uporabno reciklirati. Približevanje veselega decembra in s tem povezano okraševanje smrečice je kar samo postreglo z idejo. Vsako leto se lotim ročne izdelave "posebnega" okraska za na smrekico, da na njej ne visijo le nepomembni obeski, temveč se okoli njih spletajo tudi zgodbe njihovega nastajanja. Serijo teh, ki bodo sledili v nadaljevanju sem večinoma naredila sama v večernih urah, pri izdelavi (Angry Birds) pujska pa je vneto sodeloval tudi starejši sin.

---

SNEŽAK
Material: filc, gumbi, oči.
Jajček se odpira pod šalom.

---

JELENČEK
Material: filc, volnena preja, zvonček, gumb, mosgumi, oči.

---

PINGVINČEK
Material: filc, mosgumi, oči.

---

PIGGY - pujsek
Material: filc, mosgumi, oči, bombažna kroglica.
Nastalo na podlagi skice, ki jo je narisal sin.
Motiv vzet iz kratkih Angry Birds risank. 

---

SMREČICA
Material: filc, perle, stekleni kamenčki, zvončki.
Jajček se odpira pod zgornjim delom smrečice.

---

IGRAČA VOJAČEK
Material: filc, oči, gumbi, svilen trak.

---

BONBON
Material: filc, svilena vrvica, okrasen trak.

---

PALČEK
absolutni zmagovalec
Material: filc, volnena preja, oči, zvonček,
okrasni trak, obeska ročice.

Palčku je pripadla zmaga, ker je veliko več kot le okrasek za smrekico. Mlajši sin se je tako navdušil nad njim, da ga je takoj vzel za svojega. Postal je ključna figura pri njegovi igri z vlaki; ugrabljal je vagone in požiral tovor.

Vse, kar mi je še preostalo je, da te okraske napolnim s presenečenji 

in jih obesim na smrekico!

Opomba: posamezni elementi so bili nalepljeni z vročim lepilom iz pištolce.

Lonček za drobnarije (recikliranje)

Hitro in preprosto

Domnevam, da moja otroka nista edina, ki obožujeta mlečne deserte iz tistih majhnih lončkov, ki so pakirani (največkrat) po štiri skupaj, zato lahko tele lončke najdemo v marsikaterem gospodinjstvu. Večina naših je romala v koš za embalažo, nekaj pa sem jih shranila za "hude čase", ki so pokazali svoje zobe, ko sem potrebovala nekaj, kamor bi spravila gumbe. Ob tem sem še hotela, da je vrh lončka pokrit in da istočasno tudi vidim njegovo vsebino.

Najboljšo rešitev za prosojen pokrovček sem videla v samolepilni prozorni foliji. Z notranje strani sem na sredo nalepila dodaten kos folije, da se mi gumbi ne bi lepili na vrh pokrova. Folijo sem nato prilepila na lonček in odrezala stran odvečne dele. Prednost te samolepilne folije je tudi, da jo lahko delno odlepiš, ko moraš iz lončka vzeti gumbe, in spet nazaj prilepiš.

Kako je nastala Zemlja - 2. del

V prejšnjem blog prispevku sem govorila o nastanku krogle, ki je služila kot pripomoček pri predstavitvi nastanka Zemlje. Tokrat pa bom namenila še nekaj besed t. i. karticam, ki so bile spremljevalke te predstavitve.

1. Zemlja je začela nastajati iz kepe prahu, ki se je vrtela in s tem privabljala še več prašnih delcev (to je zelo poenostavljeno povedano). Za ta namen sva s sinom izrezala krog iz kartona, ki ga je pobarval na sivo in nato s temnejšo sivo poškropil zgornji del kroga. Na sredini tega kroga je manjši krogec, v katerega sva vstavila vijak z matico, da je bilo mogoče krog zavrteti. Za ozadje (vesolje) sva izbrala temno siv papir, ki ga je sin ravno tako poškropil še s temnejšo sivo barvo za prikaz prašnih delcev. Za ponazoritev teh prašnih delcev je uporabil tudi srebrne bleščice.

Za pričvrstitev kepe prahu na vesolje sva potrebovala 2 podložki in en vijak z matico, ki je z ene strani zaprta (polna).

2. Kepa prahu se je začela večati in segrevati ... počasi pridemo do nastanka ognjene krogle.

Spet sva potrebovala krog iz kartona ter temno ozadje za prikaz vesolja. Želela sva prikazati reliefnost Zemljinega površja, zato je sin na karton z navadnim lepilom nalepil nekaj pomečkanih kosov časopisa. Ko so bili vsi kosi nalepljeni, sem vrhnji del kroga premazala z razredčenim lesnim lepilom in prelepila s celim kosom časopisa kot kaže slika spodaj. Ko se je zadeva posušila, je bilo treba samo še vse skupaj pobarvati na črno v kombinaciji z rdečo, ki je ponazarjala razpoke in izbruhe na zemljini skorji.

3. Tej kartici je sledila kartica s sliko ohlajene Zemlje, ki je že počasi začela dobivati današnjo podobo, v naslednjem koraku pa je že sledila predstavitev s kroglo in njeno notranjostjo.

4. Omemba tektonskih premikov je pripeljala do teme o potresih. Da bi si otroci lažje predstavljali različne vrste premikov tektonskih plošč in trenj, ki ob tem nastanejo, sem naredila desno prikazano kartico. 

5. Sin je predstavitev zaključil z vulkanom. Sprva je želel odnesti v šolo vulkan iz mavca, da bi prikazal, kako izbruhne, vendar sva se nazadnje pogodila za to varianto, ker se mi je zdelo, da bo že tako imel preveč dela s kroglo. Na trši papir je narisal vulkan, v katerega sem vrisala razpoke. Vse skupaj je pobarval, jaz pa sem razpoke izrezala ven. Nato sem vzela rdeč trši papir in na vrhu izrezala izbruh lave, spodaj pa prilepila dodaten listič za lažji prijem. Zadaj, za risbo z vulkanom, sem dala temno rjav trši papir in oba papirja zlepila skupaj ob straneh, da je nastal žepek. Vmes sem nato le še vstavila rdeč karton, ki ga počasi potiskamo navzgor do izbruha in tako lepo prikažemo prodiranje magme na površje.

Kako je nastala Zemlja - 1. del

"Kako je nastala Zemlja" je bil naslov sinove predstavitve za eko bralno značko. Vendar v tem prispevku se ne bomo poglabljali v dejanski nastanek Zemlje, temveč v nastanek krogle, ki je služila kot pripomoček med predstavitvijo.

Zaradi kota fotografiranja deluje krogla na tej sliki
vizualno manjša kot je v resnici.
Premer krogle: 20 cm

Ta projekt je nastal že pred več meseci in je nekako obležal na polici (beri: disku) med kupom drugih še neobjavljenih projektov. Lahko bi rekli, da sem si morala opomoči od stresa, ki mi ga je povzročala njena izdelava. Namreč, naš (takrat še) prvošolček se je odločil, da bo za eko bralno značko predstavil vulkan. Skupaj smo šli v knjižnico in domov prinesli cel kup knjig o vulkanih. Bilo je potrebno samo izbrati najbolj primerno za šest-, sedemletnike in izdelati plakat. Vendar nekaj dni kasneje pride naš otrok z ure Raziskovalcev (program, ki ga izvaja Pionirski dom v Ljubljani) čisto navdušen nad nastankom Zemlje in premiki tektonskih plošč ter naznani, da bo to vključil v svojo predstavitev. Ponovno smo se odpravili v knjižnico, vendar tokrat nismo imeli takšne sreče kot prvič. Knjige o nastanku Zemlje za tako majhne otroke nismo našli. Vsebina, ki jo je želel predstaviti, pa je bila večinoma raztresena znotraj enciklopedij in drugih knjig s splošno temo. Bolj kot sem razmišljala o vsem skupaj, bolj mi je postajala všeč ideja, da bi vse skupaj predstavil na krogli, saj bi se na ta način otrokom bolj nazorno prikazalo zemljino notranjost. Seveda se je takoj tudi sam navdušil nad mojo idejo, če bo le mami vse naredila. Nekako sva sklenila kompromis in si porazdelila naloge, kjer je bil on zadolžen za barvanje, nekaj lepljenja in pisanje na kartice (kartice je imel namesto plakata), meni pa so ostala "zahtevnejša" opravila.

Menila sem, da sem si zastavila zelo enostaven koncept. Vsi moji projekti so v idejni zasnovi enostavni, dokler med izdelavo ne naletim na oviro, ki je nisem predvidela. Tokrat ni bilo nič drugače. Pričnimo z izdelavo notranjosti krogle oziroma Zemlje.

Kupila sem največjo kroglo iz stiroporja, ki jo je bilo moč dobiti v trgovini. Pomembno je bilo, da je bila v sredini votla in seveda, da jo je bilo moč relativno lahko odpreti.

Kot sem že omenila zgoraj, sem sina zadolžila za barvanje. Narisala sem mu obroče okoli jedra (oranžne bunkice), mu dala čopiče in akrilno barvo ter ga pospremila z besedami: "Veselo na delo!" Še preden sem dobro končala stavek, me je polil s hladnim tušem: "Mami, jedro ni oranžno, ampak rumeno. Saj sem ti narisal na skico rumeno jedro ... (v nadaljevanju mi je obširno obrazložil, zakaj mora biti jedro rumeno)" Res je naredil več zelo nazornih skic za svojo predstavitev, ki pa sem jih žal le na hitro ošvrknila z očmi, ker sem vedela, da ne bom jaz barvala. Ker je vztrajal pri rumenem jedru, sem ga najprej poskušala iztrgati ven iz središča, da bi zamenjala notranjost bunkice. Seveda mi ni uspelo, ker sem uporabila izredno močno lepilo. Potem pa sem se domislila, da bo bilo še najenostavneje celo kroglico prebarvati z Mekol lepilom in potresti po njem rumene bleščice. Pri tem je bilo malce težav, vendar sem jih v nekaj urah s pomočjo fena rešila.

Sledi še nekaj besed o izdelavi zunanjosti Zemlje. Ker sama nisem najbolj vešča v perspektivah in podobnih rečeh, sem zaprosila za moževo asistenco. Zadolžila sem ga, da nariše kontinente in slepo zaupala kot se za dobro ženo spodobi, da jih je narisal pravilno. Ko sem kontinente pobarvala s hribčki in dolinicami vred, sem kroglo pomolila sinu, da je pobarval še morje. Ne bi moglo biti enostavneje ... ko na lepem zagledam, da je Atlantski ocean na tej krogli neverjetno velik in Tihi ocean kar trikrat manjši! To je pomenilo, da so razdalje med kontinenti ne le malce napačne, temveč popolnoma zgrešene. Sem že omenila, da sem perfekcionist? Temu perfekcionističnemu delu mene je postalo slabo. Ponovi vajo.

Ker je zmanjkalo modre akrilne barve, ki bi je potrebovala ogromno, da bi prekrila moje hribčke in dolinice v zeleni in rjavi barvi, sem zadevo rešila z modrim krep papirjem, ki sem ga enkrat kupila za ne vem kaj že. Z vodo razredčenim lesnim lepilom sem po tehniki  "papier mâché" naredila morje (glej spodnjo sliko).

Nato sem iz bele mosgumi mase naredila Grenlandijo in Antarktiko ter ju nalepila na primerno mesto. S pomočjo atlasa sem na bel papir izrisala posamezne kontinente (in se vmes spraševala, zakaj nimamo doma nobenega globusa). Dele ob Severnem in Južnem polu je bilo potrebno dimenzijsko popraviti, pri čemer mi je spet pomagal mož. Izrezovanje kontinentov, lepljenje na globus in popravljanje kopna je bilo zelo zamudno delo. Nabavila sem celo zemljevid sveta v upanju, da bi ga lahko razrezala in nekako  uporabila, vendar je bila krogla v obsegu preprosto prevelika in se ta ideja ni izšla. Ko sem imela enkrat kontinente nalepljene, je bilo risanje hribčkov in dolinic mala malica.

Ker je Zemlja iz stiroporja, se jo bo lahko s pomočjo žebljičkov uporabilo tudi kdaj kasneje - npr. pri označitvi posameznih tektonskih plošč, vulkanov, rudnin, poimenovanja kontinentov ... Vsekakor bo še dobrodošel učni pripomoček, vendar kljub temu ne bi šla še enkrat čez vso kalvarijo njenega izdelovanja. :)


V naslednjem prispevku bom na hitro predstavila kartice, ki sva jih s sinom uporabila za prikaz nastanka Zemlje, delovanje vulkana in potresov.

Torta "Na kmetiji luštno je"

Foto: Urša Cesar

Pri nas je navada, da torte ne samo sami spečemo, temveč tudi okrasimo. Dejstvo je, da je lahko nakup otroške rojstnodnevne torte kar velik finančni zalogaj (tu mislim predvsem na tiste okrašene torte z marcipanovimi ali sladkornimi figuricami). Nekajkrat sem že pogoljufala in torto kupila v kakšnem večjem trgovskem centru in jo nato doma okrasila. To počnem predvsem takrat, ko se praznovanje rojstnega dne razvleče na dva ali tri dni (majhno stanovanje, veliko sorodnikov). Načeloma se pa le potrudim in brez predpasnika zmečem vse potrebne sestavine vkup. Otroka sta strašna ljubitelja Sacherjeve torte po receptu Andreja Goljata (knjiga Čokolada, str. 30, Založba Kmečki glas; v založbi je očitno ne prodajajo več, se jo pa skoraj zagotovo dobi še v knjižnici, op.p.). Poleg tega pa si tudi rada napaseta oči na pisani dekoraciji torte, ki se navadno navezuje na njune interese ali nagnjenja.

Foto: Urša Cesar

Naš triletnik se (odkar pomnim) navdušuje nad traktorji, zato res ni bilo dileme, kaj bo letošnja tema torte. Sprva sem nameravala narediti le traktor in prikolico, a je torta vsak dan dobila kakšen nov element, dokler ni nastala že pravcata kmetija. Do sedaj sem dekoracijo torte delala iz užitnih sestavin (marcipan, tičina masa, bonbončki ipd.), vendar sem se vsakič znova morala soočati s problemom obarvanosti mas. Zaenkrat sem preizkusila le Dr. Oetker gel barve, ki preprosto ne dosežejo intenzivnega odtenka, h kateremu sem največkrat stremela. Na primer za zeleno površino te torte sem potrebovala kar dve tubi zelene Dr. Oetker barvi za en zavojček marcipana. Vem, da drugače obstajajo barve, ki jih uporabljajo profesionalni slaščičarji, vendar so te barve zelo drage v primerjavi z izkoristkom oziroma količino, ki bi jo potrebovala. Za isto količino marcipana bi namreč potrebovala le nekaj kapljic te profesionalne barve. Če stremiš k prihranku pri torti, se je potrebno pač znajti drugače.

V svojem življenju sem bila že na veliko praznovanjih in opazila sem, da dekoracija torte načeloma ostaja na krožniku. Poznam le eno osebo, ki obožuje to koncentrirano sladkobo polno barvil, aditivov in drugih kemičnih snovi, in to je moj starejši sin. Nazadnje se je tako zelo preobjedel z dekoracijo s torte, da je dve uri kasneje vse izbruhal. Zato sem se letos odločila, da ga ne spravljam po nepotrebnem v dodatno skušnjavo in naredim dekoracijo, ki se je preprosto ne more pojesti, hkrati pa tudi nekaj prihranim.

Vsa dekoracija s torte je bila narejena iz ostankov, ki so mi poležavali doma: lesene palčke (za nabodala), plastični pokrovčki in posodice, gumbi, ostanki fimo mase, mosgumija, navadna vrvica, sladoledne palčke, rafija, okrasni trak v modri barvi, lesene kocke, lesene okrogle ploščice, posušeni paradižnikovi peclji, slama, lesene kljukice, košek in pipa iz Lego kock, filc in lističi, ki jih damo v pralni stroj med pranjem, da se perilo ne obarva ... Večina stvari je zlepljenih skupaj z 'vročim lepilom iz pištolce'. Kupila sem edino Dr. Oetker barvni gel in marcipan, iz katerega so narejene rožice in sama obloga torte. V nadaljevanju si lahko ogledate še nekaj fotografij detajlov, če niste izgubili že vsega zanimanja.

Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar