Pri nas je navada, da torte ne samo sami spečemo, temveč tudi okrasimo. Dejstvo je, da je lahko nakup otroške rojstnodnevne torte kar velik finančni zalogaj (tu mislim predvsem na tiste okrašene torte z marcipanovimi ali sladkornimi figuricami). Nekajkrat sem že pogoljufala in torto kupila v kakšnem večjem trgovskem centru in jo nato doma okrasila. To počnem predvsem takrat, ko se praznovanje rojstnega dne razvleče na dva ali tri dni (majhno stanovanje, veliko sorodnikov). Načeloma se pa le potrudim in brez predpasnika zmečem vse potrebne sestavine vkup. Otroka sta strašna ljubitelja Sacherjeve torte po receptu Andreja Goljata (knjiga Čokolada, str. 30, Založba Kmečki glas;
v založbi je očitno ne prodajajo več, se jo pa skoraj zagotovo dobi še v knjižnici, op.p.). Poleg tega pa si tudi rada napaseta oči na pisani dekoraciji torte, ki se navadno navezuje na njune interese ali nagnjenja.
Naš triletnik se (odkar pomnim) navdušuje nad traktorji, zato res ni bilo dileme, kaj bo letošnja tema torte. Sprva sem nameravala narediti le traktor in prikolico, a je torta vsak dan dobila kakšen nov element, dokler ni nastala že pravcata kmetija. Do sedaj sem dekoracijo torte delala iz užitnih sestavin (marcipan, tičina masa, bonbončki ipd.), vendar sem se vsakič znova morala soočati s problemom obarvanosti mas. Zaenkrat sem preizkusila le Dr. Oetker gel barve, ki preprosto ne dosežejo intenzivnega odtenka, h kateremu sem največkrat stremela. Na primer za zeleno površino te torte sem potrebovala kar dve tubi zelene Dr. Oetker barvi za en zavojček marcipana. Vem, da drugače obstajajo barve, ki jih uporabljajo profesionalni slaščičarji, vendar so te barve zelo drage v primerjavi z izkoristkom oziroma količino, ki bi jo potrebovala. Za isto količino marcipana bi namreč potrebovala le nekaj kapljic te profesionalne barve. Če stremiš k prihranku pri torti, se je potrebno pač znajti drugače.
V svojem življenju sem bila že na veliko praznovanjih in opazila sem, da dekoracija torte načeloma ostaja na krožniku. Poznam le eno osebo, ki obožuje to koncentrirano sladkobo polno barvil, aditivov in drugih kemičnih snovi, in to je moj starejši sin. Nazadnje se je tako zelo preobjedel z dekoracijo s torte, da je dve uri kasneje vse izbruhal. Zato sem se letos odločila, da ga ne spravljam po nepotrebnem v dodatno skušnjavo in naredim dekoracijo, ki se je preprosto ne more pojesti, hkrati pa tudi nekaj prihranim.
Vsa dekoracija s torte je bila narejena iz ostankov, ki so mi poležavali doma: lesene palčke (za nabodala), plastični pokrovčki in posodice, gumbi, ostanki fimo mase, mosgumija, navadna vrvica, sladoledne palčke, rafija, okrasni trak v modri barvi, lesene kocke, lesene okrogle ploščice, posušeni paradižnikovi peclji, slama, lesene kljukice, košek in pipa iz Lego kock, filc in lističi, ki jih damo v pralni stroj med pranjem, da se perilo ne obarva ... Večina stvari je zlepljenih skupaj z 'vročim lepilom iz pištolce'. Kupila sem edino Dr. Oetker barvni gel in marcipan, iz katerega so narejene rožice in sama obloga torte. V nadaljevanju si lahko ogledate še nekaj fotografij detajlov, če niste izgubili že vsega zanimanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar