"Potpuri ni na seznamu"

"Potpuri ni na seznamu," mi je rekel mož, ko sva bila sredi Ikee med knjižnimi omarami. Pravzaprav sva tam poleg teh omar, ki sva si jih ogledovala, ko sem opazila omenjeni potpuri, vzela še nekaj drugih reči, za katere je moja boljša polovica skrbno pripravila seznam. Ravno ti seznami pa so pogosto kamen spotike med nama. Ko sama spišem seznam reči, ki jih moram nabaviti, že vnaprej vem, da gre za nekaj okvirnega; kot oporne točke, ki lahko na samem kraju nakupovanja dobijo še podtočke ali več podpornih točk. Moj mož sestavi seznam in se ga drži kot pijanec plota. Vsekakor se mi njegov način kupovanja zdi smotrnejši z vidika hitrosti, ekonomičnosti in predstavlja vrhunec organiziranosti, kar je čisto v skladu z njegovo genetsko pogojenostjo njegovih daljnih prednikov, ki so ravno te veščine potrebovali za uspešen lov. Za moje nakupovanje izven seznama pa je kriva genetska zapuščina mojih prednic nabiralk, ki so si v mislih rekle: "Grem po jagode. Če vmes slučajno najdem še borovnice, jih pa tudi naberem." Njihovi možje so bili takrat zagotovo navdušeni, če je žena poleg jagod domov prinesla še borovnice, kar pa ne moremo reči za nekatere sodobne moške predstavnike te populacije. Tudi vem, zakaj se jim naježijo kocine, ko začnemo v nakupovalni voziček metati stvari izven seznama. Gre za vprašanje, ki sledi takoj za "tega ni na seznamu". Vprašanje, ki lahko resno poruši njihov vnaprej pripravljen nakupovalni proračun za to konkretno nakupovalno ekspedicijo. Glasi se:"Koliko to stane?"

Da zgodbo skrajšam ... ko sem le uspela priti s tem potpurijem do blagajne, še pomislila nisem, kam ga bom dala, ko ga prinesem domov. Sprva sem ga spravila v zeleno stekleno posodo, a ni zadovoljila mojih estetskih standardov, če se že ne spotaknem ob dejstvo, da je vonj ostajal ujet v steklu. Tako se je porodila ideja o košarici iz volne, izdelavo katere predstavljam v nadaljevanju.

---

Za osnovno košarico brez okrasnih dodatkov potrebujemo le balon, prejo volne in pa tekočino za štirkanje (se uporablja pri likanju srajc; za utrjevanje ovratnikov ipd.).

Oba moja otroka naravnost obožujeta balone, zato jih imamo vedno nekaj doma na zalogi (mislim, da sem to že enkrat prej omenila). Poleg navadnih okroglih, imamo tudi vodne, pred kratkim pa smo nabavili tudi takšne v obliki srčka. Tako sem okoli napihnjenega balona srčka napletla prejo bele volne kot prikazuje slika levo. Nato sem na zgornji del balona zavezala trak, da sem lahko balon obesila, ko se je sušil.

Sledi namakanje volne v tekočini za štirkanje. Sprva sem volneno prejo ovito okoli balona le fino popršila s to tekočino, a nisem dosegla želenega učinka. Preja je ostala enako mehka kot ob navijanju.

Zato sem se odločila, da to tekočino zlijem v posodo in prejo raje fino namočim. Sledilo je veliko kapljanja in curljanja. 

Dva dni kasneje (počakala, da se je res dobro posušilo) sem počila balonček in ostala mi je košarica kot jo vidite na sliki desno. Košarica ni trda kot kamen, temveč je voljna, kar pomeni, da jo njena vsebina oblikuje. 

---

Okraševanje košarice

Ko je košarica enkrat izdelana, jo lahko še dodatno opremimo z ročajem, kar pride priročno, če jo je treba kdaj prestaviti. Priporočam, da pred okraševanjem košarico kar napolnite s potpurijem, da se oblikuje in vidite, kam ročaj nalepiti.

Iz filca izrežemo tri trakove poljubne širine. Na samo košarico jih pričvrstimo z vročim lepilom iz pištolce, čeprav bi enako učinkovito svoje delo opravilo tudi lepilo za tekstil. Dodatno okrasimo še s cveticami, kristalčki, perlami ... Ko smo zadovoljni z rezultatom, razstavimo.