... kot kakšna pogrebna mapa

"... kot kakšna pogrebna mapa." Tako sva s sestro nadeli ime mojemu končnemu izdelku, ki ga vidite na sliki zgoraj. Seveda ta mapa z oblikovnega vidika ne bi bila sporna, če njen cilj obstoja ne bi bil  namenjen prenosu poročnih fotografij. Prav ste prebrali, v to črno mapo smo pospravile poročne fotografije. Druge izbire pravzaprav sploh nismo imele. Kako je do tega sploh prišlo?

Vse se je začelo s prošnjo sestre, da ji naredim mapo za prenos fotografij nestandardnih dimenzij (glede na mape, ki jih dobiš na trgu). V bistvu ji je mapo naredila že mama iz blaga in kartona, a se je izkazalo, da je za nekaj milimetrov premajhna. Tu se šele zares prične moja zgodba. Ker je šlo za poročne fotografije, sem sprva iskala valovito lepenko v bež ali beli barvi. Na mojo veliko žalost nisem nikjer uspela dobiti lepenke v bež barvi. Našla sem eno v beli barvi, ki pa je imela takšen odtenek (menim, da je bila titanium bela), da ga je bilo nemogoče kombinirati z belim papirjem z reliefnimi odtisi. Tako sem sklenila kompromis - mapa bo črna. Fotografije so bile tako ali tako na črni podlagi in v sestrini omari prevladuje črna barva, po čemer sem sklepala, da ji je ta barva verjetno pri srcu. Seveda me je skrbelo, da mapa ne bo izpadla preveč črno (beri: pogrebno), zato sem za kombinacijo vzela papir z reliefnim odtisom marjetice v bež barvi, ki bi ji lahko rekli tudi šampanjska (poročna barva). Ko sem nabavila papir, sem šla v lov za svilenimi trakovi. Takrat sem ugotovila, da moja črna valovita lepenka ni ravno črna, ampak je rjavočrna. Mimogrede, ste vedeli, da obstaja več kot 30 različnih odtenkov črne? Čeprav boste v večini prodajaln imeli na voljo le en odtenek črnega svilenega traku, ki je za nameček še v vseh trgovinah isti. Rjavočrn svilen trak je postal nedosegljiva utopija ... tako kot trak v šampanjski barvi. Na tej točki sem se sprijaznila, da bo mapo krasilo več odtenkov črne in hkrati upala, da se na končnem izdelku to ne bo preveč opazilo.

---

Izdelava mape

Izdelovanje mape je sila preprosto. Potrebujemo valovito lepenko in lepilo za papir. Odmerimo dimenzije papirja (prospekta, knjige ipd.), ki ga bomo dali v mapo, dodamo najmanj pol centimetra naokoli in nato še nekaj centimetrov (npr. 7 cm ali več) za stranska zavihka (levo, desno). To je osnova za mapo. Čar valovite lepenke je v njenem zapogibanju. Hitro, enostavno in prilagodljivo.


Dodatno izrežemo še zavihka za spodnji in zgornji del mape in ju nalepimo na osnovno mapo. Če bi imela opravka z navadnim papirjem, bi lahko celo mapo izrezali v enem kosu. Pri valoviti lepenki pa je zgodba malce drugačna, saj je zelo težko prepogibati lepenko pravokotno na smer poteka valov. V bistvu ni toliko težko kot je na koncu neestetsko.

Ko smo nalepili spodnji in zgornji zavihek, nanju za nekaj minut položimo res težke knjige. Mislim, da ni potrebno posebej razlagati, zakaj.

Vmes sem iz papirja z reliefnim odtisom marjetice izrezala še prednji platnici mape, ki sta bili toliko veliki, da sta se delno prekrivali ob spojitvi s stranskima deloma mape. Spoje stranskega in prednjega dela sem prekrila s črnim svilenim trakom.


Na eno izmed stranic sem nalepila naguban trak v bež barvi. Trak sem izrezala iz blaga in naredila gube s pomočjo likalnika. Posamezno gubo sem nato prilepila z vročim lepilom. (slika levo)
Šele potem sem naguban trak prilepila na papir, prav tako z vročim lepilom. (slika desno)

V prednji platnici sem naredila dve luknji za vrvico, s katero mapo zvežeš skupaj. Luknji sem zakrila s plastičnimi gumbi. Ker so bile luknje gumbov premajhne za svileno vrvico, sem jih preprosto ostružila z zaprtimi škarjicami (tistimi za striženje nohtov).
















Na tak način (slika spodaj) sem skupaj povezala črnorjavo na mapi, pravo črno svilenega traku, vrvice in gumbov ter sivočrno ozadje, na katerem so bile nalepljene poročne fotografije.