sreda, 9. oktober 2013

Kako je nastala Zemlja - 1. del

"Kako je nastala Zemlja" je bil naslov sinove predstavitve za eko bralno značko. Vendar v tem prispevku se ne bomo poglabljali v dejanski nastanek Zemlje, temveč v nastanek krogle, ki je služila kot pripomoček med predstavitvijo.

Zaradi kota fotografiranja deluje krogla na tej sliki
vizualno manjša kot je v resnici.
Premer krogle: 20 cm
Ta projekt je nastal že pred več meseci in je nekako obležal na polici (beri: disku) med kupom drugih še neobjavljenih projektov. Lahko bi rekli, da sem si morala opomoči od stresa, ki mi ga je povzročala njena izdelava. Namreč, naš (takrat še) prvošolček se je odločil, da bo za eko bralno značko predstavil vulkan. Skupaj smo šli v knjižnico in domov prinesli cel kup knjig o vulkanih. Bilo je potrebno samo izbrati najbolj primerno za šest-, sedemletnike in izdelati plakat. Vendar nekaj dni kasneje pride naš otrok z ure Raziskovalcev (program, ki ga izvaja Pionirski dom v Ljubljani) čisto navdušen nad nastankom Zemlje in premiki tektonskih plošč ter naznani, da bo to vključil v svojo predstavitev. Ponovno smo se odpravili v knjižnico, vendar tokrat nismo imeli takšne sreče kot prvič. Knjige o nastanku Zemlje za tako majhne otroke nismo našli. Vsebina, ki jo je želel predstaviti, pa je bila večinoma raztresena znotraj enciklopedij in drugih knjig s splošno temo. Bolj kot sem razmišljala o vsem skupaj, bolj mi je postajala všeč ideja, da bi vse skupaj predstavil na krogli, saj bi se na ta način otrokom bolj nazorno prikazalo zemljino notranjost. Seveda se je takoj tudi sam navdušil nad mojo idejo, če bo le mami vse naredila. Nekako sva sklenila kompromis in si porazdelila naloge, kjer je bil on zadolžen za barvanje, nekaj lepljenja in pisanje na kartice (kartice je imel namesto plakata), meni pa so ostala "zahtevnejša" opravila.

Menila sem, da sem si zastavila zelo enostaven koncept. Vsi moji projekti so v idejni zasnovi enostavni, dokler med izdelavo ne naletim na oviro, ki je nisem predvidela. Tokrat ni bilo nič drugače. Pričnimo z izdelavo notranjosti krogle oziroma Zemlje.

Kupila sem največjo kroglo iz stiroporja, ki jo je bilo moč dobiti v trgovini. Pomembno je bilo, da je bila v sredini votla in seveda, da jo je bilo moč relativno lahko odpreti.





Kot sem že omenila zgoraj, sem sina zadolžila za barvanje. Narisala sem mu obroče okoli jedra (oranžne bunkice), mu dala čopiče in akrilno barvo ter ga pospremila z besedami: "Veselo na delo!" Še preden sem dobro končala stavek, me je polil s hladnim tušem: "Mami, jedro ni oranžno, ampak rumeno. Saj sem ti narisal na skico rumeno jedro ... (v nadaljevanju mi je obširno obrazložil, zakaj mora biti jedro rumeno)" Res je naredil več zelo nazornih skic za svojo predstavitev, ki pa sem jih žal le na hitro ošvrknila z očmi, ker sem vedela, da ne bom jaz barvala. Ker je vztrajal pri rumenem jedru, sem ga najprej poskušala iztrgati ven iz središča, da bi zamenjala notranjost bunkice. Seveda mi ni uspelo, ker sem uporabila izredno močno lepilo. Potem pa sem se domislila, da bo bilo še najenostavneje celo kroglico prebarvati z Mekol lepilom in potresti po njem rumene bleščice. Pri tem je bilo malce težav, vendar sem jih v nekaj urah s pomočjo fena rešila.


Sledi še nekaj besed o izdelavi zunanjosti Zemlje. Ker sama nisem najbolj vešča v perspektivah in podobnih rečeh, sem zaprosila za moževo asistenco. Zadolžila sem ga, da nariše kontinente in slepo zaupala kot se za dobro ženo spodobi, da jih je narisal pravilno. Ko sem kontinente pobarvala s hribčki in dolinicami vred, sem kroglo pomolila sinu, da je pobarval še morje. Ne bi moglo biti enostavneje ... ko na lepem zagledam, da je Atlantski ocean na tej krogli neverjetno velik in Tihi ocean kar trikrat manjši! To je pomenilo, da so razdalje med kontinenti ne le malce napačne, temveč popolnoma zgrešene. Sem že omenila, da sem perfekcionist? Temu perfekcionističnemu delu mene je postalo slabo. Ponovi vajo.

Ker je zmanjkalo modre akrilne barve, ki bi je potrebovala ogromno, da bi prekrila moje hribčke in dolinice v zeleni in rjavi barvi, sem zadevo rešila z modrim krep papirjem, ki sem ga enkrat kupila za ne vem kaj že. Z vodo razredčenim lesnim lepilom sem po tehniki  "papier mâché" naredila morje (glej spodnjo sliko).


Nato sem iz bele mosgumi mase naredila Grenlandijo in Antarktiko ter ju nalepila na primerno mesto. S pomočjo atlasa sem na bel papir izrisala posamezne kontinente (in se vmes spraševala, zakaj nimamo doma nobenega globusa). Dele ob Severnem in Južnem polu je bilo potrebno dimenzijsko popraviti, pri čemer mi je spet pomagal mož. Izrezovanje kontinentov, lepljenje na globus in popravljanje kopna je bilo zelo zamudno delo. Nabavila sem celo zemljevid sveta v upanju, da bi ga lahko razrezala in nekako  uporabila, vendar je bila krogla v obsegu preprosto prevelika in se ta ideja ni izšla. Ko sem imela enkrat kontinente nalepljene, je bilo risanje hribčkov in dolinic mala malica.




Ker je Zemlja iz stiroporja, se jo bo lahko s pomočjo žebljičkov uporabilo tudi kdaj kasneje - npr. pri označitvi posameznih tektonskih plošč, vulkanov, rudnin, poimenovanja kontinentov ... Vsekakor bo še dobrodošel učni pripomoček, vendar kljub temu ne bi šla še enkrat čez vso kalvarijo njenega izdelovanja. :)


V naslednjem prispevku bom na hitro predstavila kartice, ki sva jih s sinom uporabila za prikaz nastanka Zemlje, delovanje vulkana in potresov.

sreda, 2. oktober 2013

Torta "Na kmetiji luštno je"

Foto: Urša Cesar
Pri nas je navada, da torte ne samo sami spečemo, temveč tudi okrasimo. Dejstvo je, da je lahko nakup otroške rojstnodnevne torte kar velik finančni zalogaj (tu mislim predvsem na tiste okrašene torte z marcipanovimi ali sladkornimi figuricami). Nekajkrat sem že pogoljufala in torto kupila v kakšnem večjem trgovskem centru in jo nato doma okrasila. To počnem predvsem takrat, ko se praznovanje rojstnega dne razvleče na dva ali tri dni (majhno stanovanje, veliko sorodnikov). Načeloma se pa le potrudim in brez predpasnika zmečem vse potrebne sestavine vkup. Otroka sta strašna ljubitelja Sacherjeve torte po receptu Andreja Goljata (knjiga Čokolada, str. 30, Založba Kmečki glas; v založbi je očitno ne prodajajo več, se jo pa skoraj zagotovo dobi še v knjižnici, op.p.). Poleg tega pa si tudi rada napaseta oči na pisani dekoraciji torte, ki se navadno navezuje na njune interese ali nagnjenja.

Foto: Urša Cesar
Naš triletnik se (odkar pomnim) navdušuje nad traktorji, zato res ni bilo dileme, kaj bo letošnja tema torte. Sprva sem nameravala narediti le traktor in prikolico, a je torta vsak dan dobila kakšen nov element, dokler ni nastala že pravcata kmetija. Do sedaj sem dekoracijo torte delala iz užitnih sestavin (marcipan, tičina masa, bonbončki ipd.), vendar sem se vsakič znova morala soočati s problemom obarvanosti mas. Zaenkrat sem preizkusila le Dr. Oetker gel barve, ki preprosto ne dosežejo intenzivnega odtenka, h kateremu sem največkrat stremela. Na primer za zeleno površino te torte sem potrebovala kar dve tubi zelene Dr. Oetker barvi za en zavojček marcipana. Vem, da drugače obstajajo barve, ki jih uporabljajo profesionalni slaščičarji, vendar so te barve zelo drage v primerjavi z izkoristkom oziroma količino, ki bi jo potrebovala. Za isto količino marcipana bi namreč potrebovala le nekaj kapljic te profesionalne barve. Če stremiš k prihranku pri torti, se je potrebno pač znajti drugače.

V svojem življenju sem bila že na veliko praznovanjih in opazila sem, da dekoracija torte načeloma ostaja na krožniku. Poznam le eno osebo, ki obožuje to koncentrirano sladkobo polno barvil, aditivov in drugih kemičnih snovi, in to je moj starejši sin. Nazadnje se je tako zelo preobjedel z dekoracijo s torte, da je dve uri kasneje vse izbruhal. Zato sem se letos odločila, da ga ne spravljam po nepotrebnem v dodatno skušnjavo in naredim dekoracijo, ki se je preprosto ne more pojesti, hkrati pa tudi nekaj prihranim.

Vsa dekoracija s torte je bila narejena iz ostankov, ki so mi poležavali doma: lesene palčke (za nabodala), plastični pokrovčki in posodice, gumbi, ostanki fimo mase, mosgumija, navadna vrvica, sladoledne palčke, rafija, okrasni trak v modri barvi, lesene kocke, lesene okrogle ploščice, posušeni paradižnikovi peclji, slama, lesene kljukice, košek in pipa iz Lego kock, filc in lističi, ki jih damo v pralni stroj med pranjem, da se perilo ne obarva ... Večina stvari je zlepljenih skupaj z 'vročim lepilom iz pištolce'. Kupila sem edino Dr. Oetker barvni gel in marcipan, iz katerega so narejene rožice in sama obloga torte. V nadaljevanju si lahko ogledate še nekaj fotografij detajlov, če niste izgubili že vsega zanimanja.


Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar



Foto: Urša Cesar