Pručka "za dol padet"

Vse se je začelo nekega davnega dne, ko smo se odločili na balkon dati peskovnik. To priporočam vsem, ki imate otroke, nič lastne zemlje, dovolj širok balkon in ki imate radi otroke pod nadzorom in zaščitene pred pomladanskim ter jesenskim vetrom. Zelo prav pride tudi, če imate enega otroka, ki cvileče zbeži z igrišča, ko zagleda žužka in enega, ki se trave ogiba kot bi bila kakec. Seveda si ga lahko omislite tudi v primeru, da nimate otrok, če pač radi kopljete in rovarite po pesku. Skratka, mi smo si ga omislili na veliko veselje našega malega gradbenega navdušenca. Takoj, ko je bilo mogoče (tj. da mi je uspelo vanj spraviti 50 kg peska, kar je v meni vzbudilo dodatno spoštovanje do moških, ki nosijo 25-kilogramske žaklje naokoli), ga je napolnil z bagri, buldožerji in valjarji, da je kmalu zmanjkalo prostora za samo gradnjo na površju peska in je posledično bil prisiljen v gradnjo tunelov, kar niti ni pomembno pri tej zgodbi pručke. Ker imajo majhni otroci po večini radi družbo, sva skupaj čepela ob tistem peskovniku, dokler naju niso že pošteno začele boleti noge. Za mojega kratkohlačnika se je hitro našla rešitev v pručki, ki mu jo je pred letom dni podarila prababica. Meni pa ni preostalo drugega kot da z bolečinami v kolenih še naprej čepim pri zdaj že osovraženem peskovniku. Takrat so se začele moje sanje o pručki in te sanje so kmalu postale resničnost ob nepričakovanem obisku trgovine z gradbenim materialom. Predstavljajte si, da se nič hudega sluteč sprehajate med policami, ko se naenkrat pred vami odpre najbolj božanski razgled, kar ste si jih lahko predstavljali! Na desetine in desetine pručk v vseh možnih velikostih!

Neobdelana pručka

Z najmanjšo pručko pod pazduho sem se ponosno odpravila nazaj proti domu. Obožujem majhne stvari, ker mi delujejo "cartig", a sem tekom življenja spoznala, da je dobro kakšne stvari imeti v največjih velikostih, kar jih je mogoče dobiti na trgu in spraviti v nek omejen prostor. Namreč, ko sem prvič sedla na to mojo pručko, sem takoj spoznala, da bi bilo bolje, če bi vzela največjo, saj bi bila njena mera primernejša glede na mero moje zadnje plati. Težave glede bolečih kolen so vsekakor bile odpravljene, pojavile pa so se težave z bolečo ritjo, tudi zaradi tega, ker sem se večkrat z nje zvrnila na tla (ja, tako majhna je). Na srečo pa mi ni bilo treba na njej dolgo sedeti (ali bolje rečeno se boriti z gravitacijo), saj je prababica vmes pozabila, da je našemu malčku že podarila eno pručko in častno mesto na balkonu ob peskovniku je tako dobila še ena pručka primernih dimenzij, za kar je bila predvsem moja zadnja plat neizmerno hvaležna.

Tako je ta majhna pručka samevala nekaj let, dokler ji ni začela že močno tiktakati biološka ura in sem ob letošnjem pomladanskem čiščenju balkona ugotovila, da je prišel skrajni čas za njeno prenovo, saj mi bodo v nasprotnem primeru ostali le kupi plesnivega lesa. Prenova pa je bila pomembna še z enega vidika, in sicer to pručko sedaj krvavo potrebujemo, ker ob peskovniku po novem sedimo trije.

Če bi radi tudi sami imeli pručko "za dol padet", potem boste najprej morali najti majhno pručko oziroma pručko dimenzij 14 x 30 cm, ki še nikoli ni videla ničesar drugega razen žage in lepila. Doma jo lepo obrusite, zbrišite prah in se lotite dela.

Na zgornjo plat pručke prerišite barvast stvor, do katerega ste prišli s klikom na povezavo. Njegovo trenutno bivališče je v pdf-ju, a ne za dolgo, če vam ne bo prej zmanjkalo poguma. Ne pričakujte vrhunsko umetnost, ker sem zadevo prerisala direktno s pručke, ko je bilo že vse pobarvano.

Sedaj ste nared za barvanje. Vzemite v roke čopič in akrilne barve ter pustite svoji ustvarjalnosti prosto pot! Tisti bolj drzni boste zagotovo pobarvali vse skupaj v svojih barvah, če že ne s svojim motivom. 

Na zgornji fotografiji imate prikazano, kako se motiv nadaljuje na stranske dele zgornje plošče. Opozorila bi še rada, da se težko barva na že pobarvano površino, zato imejte to v mislih, če se boste kje zmotili. Meni se je to dogajalo kot po tekočem traku in sem zato občutno dlje vse skupaj barvala.

Na fotografijah levo in desno lahko vidite nadaljevanje motiva z zgornje plošče na stranski del. 

Sama sem nogice pručke okrasila še s tem neenakomernim vzorcem (glej zeleno pobarvano). Zunanjo stran nogice pa sem pobarvala z rdečo in brez okraskov, ker se mi je zdela sama pručka že dovolj načičkana.

Ko ste iz vseh akrilnih tub iztisnili vsaj nekaj barve, bi morali imeti pred seboj nekaj takega. Pa pazite, kako boste sedli nanjo, ker ta pručka rada šavsne in posledično boste pristali na tleh. Zanimivo pa, da ima otroke rada. Le zakaj, se sprašujem?

Pa udobno "čičanje" vam želim!