Jajce iz stiropora sem z akrilno barvo prebarvala na rumeno, na sredo spodaj zapičila palico in naredila ogromno (res ogromno!) majhnih cofkov, ki sem jih lepila na jajce z vročim lepilom iz pištolce. Iz mosgumija sem naredila nogice in kljun, oči pa sem prilepila na bombažno kroglico, da se niso izgubile v vsem tistem volnenem kožuščku.Ko sem vse cofke nalepila, sem piščanca podvrgla svojim frizerskim sposobnostim. Sin je bil nad piščancem pričakovano navdušen in ga nepričakovano poimenoval Kakav. Čez čas smo ga prepričali, da bo bolj smotrno, če bo piščetu ime Koki, da bomo vedeli, kdaj bi rad pil kakav in kdaj pravzaprav išče svojega kosmatinca.
Še eno jajce se je moralo izvaliti. Dan kasneje je iz njega pokukal zajec Uhec Ibi. Modri dolgouhec je iz filca, za repek ima rumen cofek (se ga ne vidi na sliki), nosek in oči so iz bombažnih kroglic, brkice pa iz trše papirnate vrvice. Vse je nanj prilepljeno z vročim lepilom iz pištolce, da je bilo delo hitreje končano.
Zajec Uhec Ibi je postal najboljši Kokijev prijatelj. Ločila sta se le za kratek čas, ko je šel Uhec Ibi s starejšim sinom v šolo, medtem ko je piščanec Koki pohajkoval po mestu z mlajšim sinom. Ko sta se njuni poti ponovno združili, sta se z vetrom v laseh vrnila domov, kjer sta fanta zanju pripravila nove dogodivščine.

Tako smo mi zakorakali v velikonočno vzdušje in vsem vam, ki ste se prebili do teh vrstic, želimo vesele velikonočne praznike ter veliko ... veliko pirhov (pa ne samo tistih za pojest)!



Ni komentarjev:
Objavite komentar