Ni primerno za prijemanje vročih reči!

Ta strašna ročna pošast (po mnenju najmlajšega) je nastala prej kot sem lahko skuhala kosilo! Med skakanjem po rednih opravkih, sem se na hitro oglasila tudi v trgovini z ustvarjalnim programom in nabavila stvari, ki so v moji kraftnici pošle. Ko sem prišla domov, sem te drobnarije odložila na mizo. Moja kratkohlačnika sta vajena "prešnofati" vse vrečke in tudi ta ni ušla njuni inšpekciji. Njuno navdušenje nad odkritim zakladom bi se lahko kosalo le še s čokoladno pojedino. Tako eden kot drug je že delal načrte, kako bo porabil ta material, a nazadnje sta se uskladila, da bosta naredila kači, ki se ju natakne na roko.

Na listu papirja sem obrisala roko mlajšega sina, medtem ko je starejši to storil kar sam. Potem smo te obrise povečali za približno 3 cm naokoli. Po tej predlogi sem odrezala dva kosa filca v isti barvi in ju zašila skupaj kar s šivalnim strojem. Lahko bi 'šivala tudi na roke', vendar sem bila v časovni stiski. Potrebno je bilo še skuhati kosilo.
Rokavici sta dobila v roke kratkohlačnika, da sta ju okrasila po svojem ustvarjalnem navdihu, med tem časom pa se je pištolca ogrela, da sem lahko elemente prilepila z vročim lepilom.

Vendar, pozor! To ni rokavica za prijemanje vročih reči, čeprav jo je moj sin s pridom uporabljal tudi v svoji kuhinjici ravno v ta namen, a treba je vedeti, da njegov štedilnik le ni iz iste viže kot so štedilniki za velike (beri: odrasle).