Razbarvanje oblačil - test

SREDSTVA ZA RAZBARVANJE
V omari sem imela dve majici, ki sem ju le s težavo navlekla nase, ker mi nista ustrezali njuni barvi. Ne sprašujte, zakaj sem ju potem sploh kupila, ker nimam pravega odgovora. V trgovini sta se mi pač zdeli dobra izbira. Dolgo časa sta bolj poležavali na polici kot ne, dokler nisem prišla na idejo, da bi ju razbarvala. Sprva sem to nameravala storiti z varekino, a so me opozorila tistih, ki so to že počeli, odvrnila od te ideje. Potem pa sem zasledila na enem blogu, da je razbarvanje mogoče doseči tudi s t. i. sredstvi oziroma praški za razbarvanje. Ker niso ravno imeli tistega, ki sem ga iskala, sem zato v Müllerju (tam je bilo najugodneje) vzela tista dva, ki so ju imeli na voljo. Obe znamki sta prikazani na zgornji sliki in med njima ni razlike, če ju ocenjujemo po učinkovitosti. Se pa razlikujeta po:
- količini, kjer je K2r ugodnejši, saj dobiš več za isto ceno;
- vonju, pri čemer zasede zmagovalno mesto Dr. Beckmann (K2r občutno bolj smrdi od svojega konkurenta in oblačilo potrebuje vsaj 3 pranja, da se spere neprijeten vonj iz oblačila).

POSTOPEK RAZBARVANJA
Obe sredstvi lahko uporabiš za razbarvanje v pralnem stroju ali z ročnim pranjem. Ker je šlo le za dva kosa oblačil, sem se odločila, da poskusim z ročnim pranjem. Spoznajmo torej naši dve srečnici, ki bosta deležni posebnega tretmaja. Spodaj na levi imamo temno modrozeleno majico in na desni strani majico v temni ciklamen barvi (na fotografiji je žal videti kot bordo barva). Kakšna so  moja (nerealna) pričakovanja? Barvi sta preveč intenzivni za moj okus in bi mi bolj ustrezali v pastelnih odtenkih.

V plastičen škaf sem nalila vrelo vodo in vsula notri sredstvo za razbarvanje v skladu z navodili na embalaži. S plastično kuhalnico sem mešala toliko časa, dokler se ni vso sredstvo raztopilo. Če ne mešate, se delci sredstva sprimejo skupaj in postanejo trši (kot kosi apnenca v kuhalniku), posledično traja dlje časa, da se raztopijo. Najbolje je, da mešate že kar med samim stresanjem sredstva v vodo. Vprašajte profesionalca, jaz to že vem. Prej sem omenila, da sem uporabila vrelo vodo. Poskusila sem tudi z vodo segreto na dobrih 30°C, vendar je potrebno oblačilo potem pustiti občutno dlje v vodi, da pride do efekta razbarvanosti. Če uporabite vrelo vodo, pa je oblačilo razbarvano v nekaj sekundah - dobesedno - 1, 2, 3. Seveda to počnete na lastno odgovornost. Moje majice so bile iz navadnega bombaža in sem vedela, da bodo nekajsekundni krop preživele. Če ste v dvomih glede temperature vode, potem raje to počnite v 30°C.











ČESA SREDSTVO NE BO RAZBARVALO
Ob tem naj omenim še eno zanimivost. To sredstvo razbarva le naravne materiale, ne pa tudi sintetične. Sukanci so največkrat sintetični, saj se bombažni zelo radi krčijo, še posebej v sušilcu. To pomeni, da sukanec potegne skupaj, vaše oblačilo pa se po dolžini sukanca naguba. Pri projektu razbarvanja to pomeni, da bo barva sukanca ostala nespremenjena. Sredstvo za razbarvanje tudi ne bo učinkovalo na trdovratne madeže, ki jih niste spravili ven s konvencionalnimi praški. Na moji modrozeleni majici je bil madež, ki je krasil majico tudi po razbarvanju. Imam še eno priporočilo, in sicer, da oblačilo med postopkom razbarvanja mešate s kuhalnico, saj s tem preprečite barvne madeže oziroma neenakomerno razbarvanost. Če se vam madeži kljub vsemu le pojavijo, preprosto oblačilo še enkrat potunkajte v vrelo vodo s sredstvom za razbarvanje in oblačilo dobi enakomeren odtenek, vendar svetlejšega od prej.

BARVNI REZULTAT NA OBLAČILU PO RAZBARVANJU
Oglejmo si sedaj, kaj sem "skuhala". Na levi imamo majico, ki je bila prej v temni ciklamen barvi. Po postopku razbarvanja je majica postala ne posebno privlačne rjave barve, vendar mi je na splošno všeč, ker se barva majice nekako ujema z barvo sukanca in gumbi. Vsekakor pa je to daleč od pastelnega rdečega ali roza odtenka, ki sem ga pričakovala. V tem pogledu ni razočarala temna modrozelena majica, ki je po razbarvanju dejansko ujela pastelen odtenek, ki sem ga pričakovala.

Radovednost me je gnala, da sem se ponovno odpravila do omare in ven potegnila še tri majice in srajco, ki mi niso bili pretirano všeč, vse z namenom, da vidim, kakšne barvne učinke bodo imeli. Spodnja slika prikazuje tri majice, ki so imele prvotne barve v bordo rdeči, temni ciklamen barvi ter s črtami v ciklamen barvi. Najbolj zanimiva je primerjava barvnega efekta med majico, ki je bila prvotno v temni ciklamen barvi in majico s črtami v ciklamen barvi. Medtem ko je ena postala svetlo rjava, je druga postala pastelno oranžna (peach po angleško). Vsekakor bi bila ta majica zmagovalka po mojem okusu, če ne bi vsega skupaj pokvaril neobarvan sukanec.

Namenoma sem izbrala še kos oblačila s temno modrimi črtami, ker me je zanimalo, v katero barvo se bodo črte spremenile, ko bodo podvržene postopku razbarvanja. Kot lahko vidimo s spodnje slike je sukanec ostal v originalni temno modri barvi, zanimivo pa so črte postale ... spet RJAVE. Resda so v drugačnem odtenku kot tisti pri zgornjih majicah, a kljub vsemu še vedno v rjavem spektru. Nad tem rezultatom sem bila tako zelo presenečena, da sem šla še enkrat do omare in ven potegnila eno staro lila spodnjo majico ter jo podvrgla preobrazbi v pričakovanju še enega rjavega odtenka. Končnega rezultata te majice ne objavljam, vendar lahko povem, da je postala majica svetlo modra.

UČINEK SREDSTVA NA ZABARVANEM KOSU OBLAČILA

Dodaj napis

Zastavlja se tudi vprašanje, koliko "škode" naredi to sredstvo, če želite razbarvati perilo, ki je postalo roza zaradi rdeče majice ali nogavice, ki se je pritihotapila v vaš boben. Ali odstrani le roza barvo ali tudi prvotno barvo oblačila? V ta namen prilagam rezultat barvanja sinove majice, kjer sem želela razbarvati sredinski predel majice, ki je bil prvotno bel, po več pranjih s temnimi oblačili pa je postal siv.
(slika desno)

Na sliki levo lahko vidimo rezultat. Spremenjena je celotna barvna shema majice. Temno rjavi rokavi, temno rdeč ovratnik in spodnji rob majice kot tudi sredinski napis "hard work" so po razbarvanju postali svetlo rjavi oziroma oranžni. Sredinski del majice, ki bi moral postati bel, pa je dejansko postal bel z rumenim podtonom.







ZAKLJUČEK
Torej, da povzamem in zaključim. Teh sredstev za razbarvanje vsekakor ne bi uporabljala za zbijanje intenzitete originalnim barvam, ker očitno kemično reagirajo s prvotno barvo in jo na ta način spremenijo. Zaradi tega se lahko zgodi, da dobite oblačilo v barvi, ki vam bo še manj všeč kot tisto prej. Četudi vam uspe dobiti barvo, ki vam je všeč, je potrebno pomisliti na okrasne šive, t. j. sukance, ki barve ne bodo spremenili in morebiti dobljena barva ne bo združljiva z barvo sukanca.
Zelo previdno pa bi jih tudi uporabljala za razbarvanje oblačila, ki se je obarvalo po zaslugi barvnega škrata, ki se je nevidno pritihotapil v naš pralni stroj. Vsekakor bi morali resno jemati navodilo na embalaži, kjer piše, da je treba sredstvo najprej preizkusiti na majhnem in nevidnem delu oblačila. Seveda je v tem primeru veliko večji izziv najti primeren delček oblačila za testiranje kot pa razbarvanje samo.

Culica za na plažo

Moja otroka obožujeta morje. Pravzaprav obožujeta pesek ob morju. Verjetno tudi nista edina, ki z velikim pričakovanjem maširata s kanglico in lopatko proti plaži. Vsaj tako je bilo pri nas ob prvem srečanju z morskimi radostmi. Na naslednjega sta odnesla malce več lopatk, še nekaj lončkov, nista pozabila na bagra in seveda ladje, ki bodo plule v njunem slanem umetnem jezerčku. Zanju je plaža en ogromen peskovnik, kjer je dovolj prostora za dva, hkrati pa mami ne tečnari zaradi količine vode, ki jo polivata naokoli.

Sprva smo vse te gradbene pripomočke vlačili s seboj v veliki nakupovalni vreči za večkratno uporabo. Ko smo začeli v tej vreči domov nositi še kamne, pesek, žuželke in vodo, ki se je stekala z mokrih igrač, sem se odločila, da jih bomo letos spravili v bolj zračno vrečo. Tako je nastala naša culica za na plažo.

Izrežemo kos v velikosti, ki jo potrebujemo (odvisno od
števila igrač). Na vrhu naredimo dovolj velik rob, da
lahko vstavimo trak. Tkanino prepognemo in naredimo
en šiv spodaj in ob strani. Naša vrečka je končana.

Za material sem uporabila tkanino (mogoče to niti ni tkanina) namenjeno izdelavi komarnika. Nekaj let nazaj smo jo nabavili, da bi se ubranili os in komarjev, a smo potem ugotovili, da naša okna ne omogočajo njene namestitve, zato je čakala na tisti čas čez sedem let, ko vse pride prav. Namenoma sem izbrala ta material, ker ima luknje, da bi se mokre igrače prej posušile in voda neovirano odtekala z igrač.

Fazi okraševanja se lahko priključijo celo naši kratkohlačniki. Mojih dveh še prositi ni bilo treba, ker sta se kar vsilila zraven. Iz mosgumija smo izrezali ribice različnih barv in velikosti. Vrečo smo nataknili na naslonjač stola in ribice prilepili z vročim lepilom. Pazimo, da zraven ne prilepimo še naslonjač stola. Ko so bile vse ribice na vrečki, smo jim dodali še oči.

V culico sta kratkohlačnika spravila raznolik asortiman pripomočkov, ki sta jih že tudi uspešno odvlekla na plažo ... najmlajši celo dobesedno in tako pridelal dve malce večji luknji v vreči. Zato opozorilo vsem, ki si bodo tudi sami izdelali takšno vrečko, naj je ne vlečejo po tleh!

Gremo že na morje?

Kovček je spakiral in ob crocsih čaka
pripravljen, da ga odnese s seboj na morje. :)

Med današnjim urejanjem birokratskih zadev me je pot z mojima kratkohlačnikoma zanesla čisto po naključju mimo trgovinice z ustvarjalnim programom. Po naključju pravim zato, ker smo prišli do urada in posledično mimo trgovinice na podlagi navodil prijaznega vratarja na sedežu ZZZS. Moje orientacijske sposobnosti so zelo slabe in se nisem pretirano ukvarjala z vprašanjem, kje bi lahko bilo "drugo križišče levo do konca in nato desno". Priznam pa, da bi mi bilo vse skupaj manj stresno, če bi rekel, da se urad nahaja poleg trgovinice z ustvarjalnim programom, saj bi znala priti do tja z zavezanimi očmi.

Otrokoma sem obljubila, da se bomo na poti nazaj ustavili v tej ustvarjalni Meki, če se bosta na uradu obnašala letom primerno. Ker sta uspela prepir oziroma puljenje okoli banane sredi pisarne izpeljati na otroško kultiviran način, smo se vseeno ustavili v trgovini. Mlajši sin se je takoj zacementiral pri nalepkah in se trudil spraviti svetleče kokoši s stojala, ko se je starejši sin mimo sprehodil s kartonastim kovčkom. V trenutku so bila piščeta pozabljena, saj je postalo očitno, da je naš ljubitelj nalepk našel idealno stvar, ki bo služila kot transportno sredstvo za njegove majhne igračke, ko bo šel na morje. 

Čeprav sta oba iz trgovine odkorakala vsak s svojim kovčkom, se je ustvarjalnega dela najbolj zavzeto lotil ravno naš najmlajši. Vmes je čebljal, kaj vse mora narediti, da bo kovček popolno okrašen. Seveda brez nalepk ni šlo. Nanj je nalepil ključek s srčkom, ki si ga je izpogajal danes zjutraj od svojega starejšega bratca, cel kup različnih nalepk, ki so poležavale v predalu, žabico, rožice iz filca in majhne kvadratne lističe. 

Tabla aktivnosti po naše

Ker naša magnetna tabla preprosto ni več vzdržala sile težnosti pod raznimi zdravniškimi napotnicami, vizitkami, nakupovalnimi seznami, sporočili, odrezki iz reklam in drugo kramo, ki smo jo vsi po vrsti magnetno pričvrstili, smo začeli razmišljati o alternativi. Ideja o naši tabli aktivnosti se je dokončno izoblikovala, ko so prišli prvi dnevi počitnic in tudi strah, da bo našemu kratkohlačniku, ki je lenoben po duši, preveč dolgčas. Ker se rad drži planov in načrtov, ki jih sam sestavi, pa čeprav so vanj vključene tudi kakšne nepriljubljene aktivnosti kot so branje, pisanje ali pospravljanje, smo sklepali, da bi mogoče z njeno pomočjo uspešno preganjali mrzlico dolgočasja. Po nekaj dneh smo prišli do ugotovitve, da pri nas tabla aktivnosti dosega svoj cilj.

Začeli smo z nakupom table iz plute v Bauhausu. Vzeli smo največjo, kar so jih imeli. Na voljo so bile tudi manjše s pobarvanim okvirjem, a ker radi sami ustvarjamo, smo bili zaenkrat čisto zadovoljni tudi z natur videzom. Da tabla ne bi preveč izstopala, smo se odločili, da jo pobarvamo na belo. Celo. S pluto vred. V svoji kraftnici sem imela en velik lonček bele akrilne barve, ki jo je bilo potrebno porabiti preden bi jo načel zob časa. Za barvanje mi je uspelo navdušiti starejšega sina, a ne za dolgo. Po nekaj potezah s čopičem, kjer je bilo več barve na čopiču in njegovih rokah kot na tabli, je kar sam predlagal, da bi mogoče zaključil s tem projektom.

Dan kasneje, ko se je barva res dobro posušila, so nanjo romali prvi okrasni elementi. Po ogledu materiala, ki ga je sin že pripravil in ga je nameraval dati na tablo, sem se odločila, da po dolgem in počez prek table napeljem vrvico s kljukicami, da pridobim še "dodaten prostor" za sporočilca z bolj začasno naravo.

Ko je bila tabla končana in obešena, je bil čas za njen krst s prvimi kartončki različnih aktivnosti.

Tabla aktivnosti se mi zdi dobra izbira za tiste, katerih otroci imajo radi red in strukturirano zapolnjen čas. Če je obešena na vidnem mestu, imajo tudi ves čas pregled nad tem, kaj so že storili, kaj še imajo v načrtu, da naredijo in kaj jih čaka v prihodnjih dneh. Istočasno lahko nanjo pripnejo svoje počitniške želje kot so razni obiski bazenov, pustolovskih parkov, počitnice pri sorodnikih, pohodi ali kakšni izleti.

Ravno tako ni nujno, da se otroku nabavi prav tabla, temveč bo dovolj, če dobijo večji kos papirja in si naredijo svoj plakat aktivnosti za prihajajoči teden. Takrat uporabijo barvice, flomastre, voščenke in kakšne nalepke ali izrezke ter svoji domišljiji pustijo prosto pot.

Primer plakata z aktivnostmi, ki jih je naš
kratkohlačnik preživel s svojo najljubšo teto Urši.