Začeli smo z nakupom table iz plute v Bauhausu. Vzeli smo največjo, kar so jih imeli. Na voljo so bile tudi manjše s pobarvanim okvirjem, a ker radi sami ustvarjamo, smo bili zaenkrat čisto zadovoljni tudi z natur videzom. Da tabla ne bi preveč izstopala, smo se odločili, da jo pobarvamo na belo. Celo. S pluto vred. V svoji kraftnici sem imela en velik lonček bele akrilne barve, ki jo je bilo potrebno porabiti preden bi jo načel zob časa. Za barvanje mi je uspelo navdušiti starejšega sina, a ne za dolgo. Po nekaj potezah s čopičem, kjer je bilo več barve na čopiču in njegovih rokah kot na tabli, je kar sam predlagal, da bi mogoče zaključil s tem projektom.
Dan kasneje, ko se je barva res dobro posušila, so nanjo romali prvi okrasni elementi. Po ogledu materiala, ki ga je sin že pripravil in ga je nameraval dati na tablo, sem se odločila, da po dolgem in počez prek table napeljem vrvico s kljukicami, da pridobim še "dodaten prostor" za sporočilca z bolj začasno naravo.
Tabla aktivnosti se mi zdi dobra izbira za tiste, katerih otroci imajo radi red in strukturirano zapolnjen čas. Če je obešena na vidnem mestu, imajo tudi ves čas pregled nad tem, kaj so že storili, kaj še imajo v načrtu, da naredijo in kaj jih čaka v prihodnjih dneh. Istočasno lahko nanjo pripnejo svoje počitniške želje kot so razni obiski bazenov, pustolovskih parkov, počitnice pri sorodnikih, pohodi ali kakšni izleti.
Ravno tako ni nujno, da se otroku nabavi prav tabla, temveč bo dovolj, če dobijo večji kos papirja in si naredijo svoj plakat aktivnosti za prihajajoči teden. Takrat uporabijo barvice, flomastre, voščenke in kakšne nalepke ali izrezke ter svoji domišljiji pustijo prosto pot.
Primer plakata z aktivnostmi, ki jih je naš kratkohlačnik preživel s svojo najljubšo teto Urši. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar