nedelja, 31. marec 2013

"Angry Birds" pirhi

Foto: Urša Cesar
Prejšnje leto sem preizkusila barvanje jajc z naravnimi barvili, nad čimer nisem bila pretirano navdušena, zato sem se letos odločila, da barvam z živilskimi barvami. Žal ima zunanja lupina jajca porozni sloj, kar pomeni, da je praktično polna majhnih luknjic, skozi katere lahko prehajajo različne snovi in zaradi česar ne moreš jajca barvati s čimerkoli, če jih nameravaš kasneje zaužiti. Tako imamo na voljo dve izbiri: barvanje z naravnimi barvili kot so čebulni olupki, špinača, kurkuma ... ali barvanje z živilskimi barvili. Iz istega razloga ne moremo na jajce karkoli lepiti z navadnim lepilom, temveč moramo uporabiti naravno lepilo, ki je praktično zmes moke in vode. To lepilo ne zdrži pretiranega mrcvarjenja (beri: prelaganja jajc), vendar razmeroma dobro nekaj prilepi za nek določen čas.

Naši letošnji pirhi so posnemovalci jeznih ptic iz serije "Angry Birds". Zgoraj si lahko pogledate sliko končnega izdelka (pri tem mislim le na jajca), spodaj pa sam postopek izdelave.
Uporabljen material: kuhana bela jajca, oranžen papir, filc, oči, kosmatena žica in bela voščenka. Lepljeno z doma narejenim naravnim lepilom. Izdelavo ptičjega kljuna si lahko ogledate prek Youtube videa.


Želim vam vesele velikonočne praznike!

Foto: Urša Cesar
Jajca izvalile kokoši.
Stilsko preobrazbo vodila mama koklja z enim od piščancev.


četrtek, 28. marec 2013

Rdeč velikonočni zajček

Ustvarjanje z otroci vas lahko popelje v popolnoma nove dimenzije, če jim pri ustvarjanju pustite proste roke. Mene vsakič znova preseneti, kako neobremenjen je moj sin s prostorsko razporeditvijo, barvno shemo in samimi motivi, ki jih uporabi. Najverjetneje še ne razmišlja tako zelo znotraj obstoječih okvirov kot mi odrasli in se bolj zanaša na trenutni navdih. Posledično so lahko njegove stvaritve razmeroma nekonvencionalne.

Klikni na sliko, shrani na disk in natisni!
Deblo in listje so iz mosgumija, jajca so iz malce
tršega papirja in posuti z bleščicami, sam zajček
je cel iz filca.  Brčice in smrček so narisani
kar s črnim flomastrom.
S starejšim sinom sva se odločila, da izdelava velikonočno voščilnico. Medtem ko sem prinašala potreben material za ustvarjanje na kuhinjsko mizo, mi je obrazložil svoj koncept. Sprva je rekel, da bo naredil grmovje in nato okoli grmovja skril jajca kot bi to storil zajček. Nato je iz grmovja zraslo drevo, na katerem rastejo jajca. Ko sem ravno izrezala deblo in ga postavila na sredo prepognjenega papirja, je padla ideja o veji s kotalečimi jajci. Tako je deblo s premikom iz vertikale v horizontalo postalo debela veja. Ko je iz barvno prelivajočega papirja izrezoval jajca, je dobil navdih za zajčka, ki daje jajce na vejo. Do te faze je bila barvna shema v modrih in zelenih odtenkih. Sinu sem omenila, da potrebuje nekaj, s čimer bo voščilnico barvno malce poživil, nakar suvereno odvrne: "Zajček bo rdeč." Zdelo se mi je nadvse zanimivo, kako nekonvencionalno je rešil problem glede barvnega kontrasta. Priznam, da sem sama razmišljala bolj v smeri rožic kot so tulipani, vendar me je prehitel s svojo rešitvijo. Na koncu sva dobila tole posrečeno voščilnico, ki jo vidite zgoraj desno.



nedelja, 10. marec 2013

Stojalo za tablico

Foto: Urša Cesar
Vse se je pričelo nekega januarskega dne, ko me je poklicala mama in mi povedala, da si je kupila tablico (mislim na elektronsko napravo podobno iPad-u). Tukaj moram še dodati, da si je že poprej dvakrat omislila prenosni računalnik, ki je v nekaj tednih našel stalno prebivališče na mizi moje mlajše sestre. Nekako sem pričakovala, da bo ista usoda doletela tudi tablico, vendar je ta sodobna elektronska pogruntavščina tako priročna in enostavna za uporabo, da je mama preprosto ne spusti iz rok. Ker se je omenjeni nakup zgodil nekaj dni pred njenim rojstnim dnem, sem se ponudila, da ji podarim "nekaj, kar bo tablico ščitilo". To slednje sem napisala v navednicah, ker se očitno nisva najbolje razumeli. Ko sem namreč že naročila zaščitno torbico za njeno novo pridobitev, mi mlajša sestra namigne, da bi ji bolj prav prišlo stojalo. Po naknadnem pogovoru z mamo sem prišla do spoznanja, da pričakuje "nekaj, kar bo tablico držalo pokonci".

Foto: Urša Cesar
Stojalo omogoča dva možna naklona.
Sledil je poglobljen pregled ponudbe stojal za tablice, ki so po oblikovni plati bili še najbolj primerni za najstnike oziroma mladostnike. Nekako si nisem mogla predstavljati teh stojal v mamini jedilnici ali dnevni sobi. Iskala sem nekaj bolj v ... vintage duhu, a žal brezuspešno (mogoče imam slab iskalnik?). Tako sem se počasi odločila, da poskusim stojalo izdelati sama iz lesa. Sprva sem imela velikopotezne načrte o zložljivem stojalu, a sem se na koncu odločila za enostavnejše fiksno stojalo. Dejansko sem za to statičnost celo našla opravičilo! Če imaš tablico na takem fancy (moja subjektivna ocena) stojalu bi bilo naravnost sramotno, da vsega skupaj ne bi imel razstavljenega kot kakšno umetnino. Seveda to ne preprečuje ogledovalcem, da vprašajo: "Zakaj pa stojalo ni zložljivo?", medtem ko poskušajo zadevo spraviti v ravnino s podlago. Nekje sem enkrat prebrala, da se odgovoru najlepše izognemo tako, da vpraševalcu vrnemo uslugo s svojim vprašanjem. Torej ... zakaj bi pa moralo biti zložljivo?



Postopek izdelave
1. Nabava materiala v trgovini Bauhaus
               2. Odmera in razrez
               Opomba: 
               2 x deščica 5 cm x 27,3 cm
               Material Balsa je mogoče 
               rezati kar s škarjami.
               Mere tablice 25 cm x 15 cm








3. Lepljenje z vodoodpornim lesnim lepilom



4. Barvanje z akrilno barvo

5. Obdelava deščic s "papier mâché" tehniko
V lončku zmešamo 3 enote lesnega lepila z 1 enoto vode (po občutku). S tem premažemo deščico in nato nanjo položimo 1 sloj prtička. S čopičem še enkrat premažemo čez prtiček. Delo je lažje in končni izdelek lepši (bolj gladek videz), če lepimo manjše kose prtička. S to tehniko sem pred kratkim obdelala tudi predal, kjer sem delala z večjim kosom prtička in videz ni gladki.

Vzorec levo sestavljen iz 4 vrst prtičkov.











6. Lepljenje nogic na dno stojala
Uporabila gumijaste podložke,
ki sem jih našla v moževi orodjarni.









V bližnji prihodnosti bo tudi v naš dom priromala podobna tablica in takrat bom zagotovo ponovila vajo z bolj otroškim motivom.

Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar

Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar


Foto: Urša Cesar
Foto: Urša Cesar
Tako tole deluje v praksi. Meni osebno je bolj všeč naklon z
le eno deščico, kar pa ne morem reči za ostale uporabnike.