Moje prvo srečanje s FIMO maso

V zadnjih letih sem večkrat naletela na FIMO maso, vendar se mi je zdela DAS masa cenovno ugodnejša, zato je bila vedno moja prva izbira. Sedaj, ko sem delala z obema masama, lahko rečem le, da sta si različni kot noč in dan. V spodnji tabeli predstavljam nekaj ključnih razlik med njima.

FIMO masa	DAS masa
- v različnih barvah - ni potrebno barvati - elastična kot plastelin - ne prihaja do razpok - ni mogoče naknadno brušenje - obvezna peka na 110°C od 20-30 minut - po peki je izdelek elastično trd	- v beli ali oker barvi - potrebno barvati - elastična kot glina - prihaja do razpok - mogoče brušenje s smirkovim papirjem - ni potrebna peka, da se posuši in strdi - po sušenju je izdelek neelastično trd

Ne vem več točno zakaj, vendar za projekt obesek v obliki fotoaparata, sem se odločila uporabiti FIMO maso. V trgovini najdete prav pestro paleto barv, kajti posebnost FIMO mase je (kot omenjeno že zgoraj), da je že obarvana. To seveda ne pomeni, da barv med seboj ne moreš mešati. Preprosto vzameš dve različni barvi in ju vgneteš skupaj. Je pa res tudi, da moraš to početi kar nekaj minut, da prideš do homogene barvne strukture. Ne gre tako hitro kot pri plastelinu. Bila sem tudi presenečena, ko sem videla, da so na voljo celo kovinske barve (zlata, srebrna ...) ali barve z bleščicami.  

Za potrebe mojega projekta sem vzela nekaj različnih barv in namenski (FIMO) brezbarven lak za končni premaz. Na voljo so tudi razni pripomočki za oblikovanje, vendar imata moja otroka doma celo zbirko takšnih in drugačnih rekvizitov za obdelovanje plastelina, kar se je izkazalo za priročno orodje tudi pri oblikovanju FIMO mase. Med oblikovanjem različnih barv FIMO mase, sem opazila, da niso vse enako elastične. Na primer FIMO masa v biserno beli barvi je bila občutno bolj lepljiva in mehka od rdeče, medtem ko je bila tista v rumeni barvi bolj trda. Iz tega razloga je bilo potrebno izdelek v biserno beli barvi zelo hitro oblikovati s hladnimi rokami (toplota poveča voljnost mase), medtem ko je bilo potrebno pri masi v rumeni barvi vložiti malce več truda s predhodnim gnetenjem. Seveda dopuščam možnost, da imajo vse FIMO mase enako elastičnost in se njihove strukturne lastnosti spremenijo med transportom, skladiščenjem ipd.

Čeprav poleg dobiš navodila, kako operirati s FIMO maso, nisem nikjer zasledila, ali najprej oblikuješ osnovne dele nekega izdelka in jih nato z lepilom zlepiš skupaj po sami peki ali jih že pred peko zlepiš skupaj (FIMO masa je lepljiva in lahko zlepiš dva kosa, če ju preprosto pritisneš skupaj) in nato sestavljen izdelek daš v pečico. Poskusila sem tako eno kot drugo in oboje deluje. Vsekakor pa je bilo lepljenje po peki malce bolj učinkovito. Če se kdo slučajno sprašuje, ali za FIMO maso obstaja posebno lepilo, lahko povem, da po mojih informacijah lepila prav za to maso naj ne bi bilo. Tako sem naredila nekaj poskusnih lepljenj z različnimi vrstami lepil in zmago je slavilo UHU univerzalno brezbarvno lepilo.

Nekje na sredi poti sem pomislila tudi na obroček skozi katerega bom napeljala vrvico. V trgovinah z ustvarjalnim programom imajo vse, kar potrebujete za izdelavo nakita in prodajalke znajo popolnim amaterjem na tem področju (kot je moja malenkost) tudi svetovati, kaj vse je potrebno nabaviti, da bo tvoj obesek krasil nekogaršnji vrat. Pomembno je še vedeti, da razne obročke potrebujete preden gre izdelek v pečico, ker je veliko lažje nekaj zapičiti v mehko teksturo kot pa v nekaj, kar je že strjeno. Še zdaleč pa se obroček med peko ne zlepi skupaj s FIMO maso, temveč ga je potrebno nalepiti naknadno. Tukaj priporočam hitro sušeče super kontaktno lepilo (saj veste, tistega, ki kažejo v reklamah, da naj bi držalo eno tono).

Po peki lahko izdelek premažete z brezbarvnim lakom za izrazitejšo barvo in sijaj. Kot zanimivost bi omenila, da je moj izdelek iz biserno bele barve po peki in neuspešnemu brušenju s smirkovim papirjem dobil videz marmorja. Premaz z lakom je ta efekt izničil.

Oba obeska v obliki fotoaparata sta bila moja prva izdelka iz FIMO mase. Moj drugi izdelek pa je nastal po sili nujnih razmer, ko smo nekaj dni pred nastopom šole odkrili, da je s sinove peresnice izginil (beri: neznano kam odpadel) kovinski ključ na zadrgi. Sprva sem šla v lov za novo peresnico, vendar nisem našla primerne (sem začela resno razmišljati, da bi oblikovala lastno peresnico, ki bi dejansko bila praktična in uporabna otrokom v nižjih razredih), zato sem se odločila, da poiščem neko rešitev za kovinski ključek ... in sem jo. Iz ostankov FIMO mase sem naredila nekaj podobno rdečemu ptiču iz igrice Angry Birds, ki jo sin naravnost obožuje. Tako ali tako bi naredila eno veliko kroglo zaradi lažjega oprijema, ki pa sva jo na koncu še okrasila s kljunom, očmi in črnimi obrvmi iz mosgumija. Kljub vsemu je sin cel teden prinašal domov odlepljenega ptiča z zadrge, ker nobeno lepilo ni vzdržalo njegovega vlečenja ... to je dokler mu ni pot prekrižalo tisto super lepilo, ki drži tudi eno tono.

Svoj prispevek zaključujem z oceno pet zvezdic za FIMO maso. Meni je postala ljubša od DAS mase, kar pa seveda ne pomeni, da je ne bom več prijela v roke ... pravzaprav sem jo ravno danes držala v rokah, ko sem pospravljala omaro in se mi je že utrnila ideja, kako bi jo lahko porabila.