Gremo že na morje?

Kovček je spakiral in ob crocsih čaka
pripravljen, da ga odnese s seboj na morje. :)

Med današnjim urejanjem birokratskih zadev me je pot z mojima kratkohlačnikoma zanesla čisto po naključju mimo trgovinice z ustvarjalnim programom. Po naključju pravim zato, ker smo prišli do urada in posledično mimo trgovinice na podlagi navodil prijaznega vratarja na sedežu ZZZS. Moje orientacijske sposobnosti so zelo slabe in se nisem pretirano ukvarjala z vprašanjem, kje bi lahko bilo "drugo križišče levo do konca in nato desno". Priznam pa, da bi mi bilo vse skupaj manj stresno, če bi rekel, da se urad nahaja poleg trgovinice z ustvarjalnim programom, saj bi znala priti do tja z zavezanimi očmi.

Otrokoma sem obljubila, da se bomo na poti nazaj ustavili v tej ustvarjalni Meki, če se bosta na uradu obnašala letom primerno. Ker sta uspela prepir oziroma puljenje okoli banane sredi pisarne izpeljati na otroško kultiviran način, smo se vseeno ustavili v trgovini. Mlajši sin se je takoj zacementiral pri nalepkah in se trudil spraviti svetleče kokoši s stojala, ko se je starejši sin mimo sprehodil s kartonastim kovčkom. V trenutku so bila piščeta pozabljena, saj je postalo očitno, da je naš ljubitelj nalepk našel idealno stvar, ki bo služila kot transportno sredstvo za njegove majhne igračke, ko bo šel na morje. 

Čeprav sta oba iz trgovine odkorakala vsak s svojim kovčkom, se je ustvarjalnega dela najbolj zavzeto lotil ravno naš najmlajši. Vmes je čebljal, kaj vse mora narediti, da bo kovček popolno okrašen. Seveda brez nalepk ni šlo. Nanj je nalepil ključek s srčkom, ki si ga je izpogajal danes zjutraj od svojega starejšega bratca, cel kup različnih nalepk, ki so poležavale v predalu, žabico, rožice iz filca in majhne kvadratne lističe. 

Tabla aktivnosti po naše

Ker naša magnetna tabla preprosto ni več vzdržala sile težnosti pod raznimi zdravniškimi napotnicami, vizitkami, nakupovalnimi seznami, sporočili, odrezki iz reklam in drugo kramo, ki smo jo vsi po vrsti magnetno pričvrstili, smo začeli razmišljati o alternativi. Ideja o naši tabli aktivnosti se je dokončno izoblikovala, ko so prišli prvi dnevi počitnic in tudi strah, da bo našemu kratkohlačniku, ki je lenoben po duši, preveč dolgčas. Ker se rad drži planov in načrtov, ki jih sam sestavi, pa čeprav so vanj vključene tudi kakšne nepriljubljene aktivnosti kot so branje, pisanje ali pospravljanje, smo sklepali, da bi mogoče z njeno pomočjo uspešno preganjali mrzlico dolgočasja. Po nekaj dneh smo prišli do ugotovitve, da pri nas tabla aktivnosti dosega svoj cilj.

Začeli smo z nakupom table iz plute v Bauhausu. Vzeli smo največjo, kar so jih imeli. Na voljo so bile tudi manjše s pobarvanim okvirjem, a ker radi sami ustvarjamo, smo bili zaenkrat čisto zadovoljni tudi z natur videzom. Da tabla ne bi preveč izstopala, smo se odločili, da jo pobarvamo na belo. Celo. S pluto vred. V svoji kraftnici sem imela en velik lonček bele akrilne barve, ki jo je bilo potrebno porabiti preden bi jo načel zob časa. Za barvanje mi je uspelo navdušiti starejšega sina, a ne za dolgo. Po nekaj potezah s čopičem, kjer je bilo več barve na čopiču in njegovih rokah kot na tabli, je kar sam predlagal, da bi mogoče zaključil s tem projektom.

Dan kasneje, ko se je barva res dobro posušila, so nanjo romali prvi okrasni elementi. Po ogledu materiala, ki ga je sin že pripravil in ga je nameraval dati na tablo, sem se odločila, da po dolgem in počez prek table napeljem vrvico s kljukicami, da pridobim še "dodaten prostor" za sporočilca z bolj začasno naravo.

Ko je bila tabla končana in obešena, je bil čas za njen krst s prvimi kartončki različnih aktivnosti.

Tabla aktivnosti se mi zdi dobra izbira za tiste, katerih otroci imajo radi red in strukturirano zapolnjen čas. Če je obešena na vidnem mestu, imajo tudi ves čas pregled nad tem, kaj so že storili, kaj še imajo v načrtu, da naredijo in kaj jih čaka v prihodnjih dneh. Istočasno lahko nanjo pripnejo svoje počitniške želje kot so razni obiski bazenov, pustolovskih parkov, počitnice pri sorodnikih, pohodi ali kakšni izleti.

Ravno tako ni nujno, da se otroku nabavi prav tabla, temveč bo dovolj, če dobijo večji kos papirja in si naredijo svoj plakat aktivnosti za prihajajoči teden. Takrat uporabijo barvice, flomastre, voščenke in kakšne nalepke ali izrezke ter svoji domišljiji pustijo prosto pot.

Primer plakata z aktivnostmi, ki jih je naš
kratkohlačnik preživel s svojo najljubšo teto Urši.

Hitra miniaturna slika

Te miniaturne slike so odlična izbira za počitniško aktivnost, saj jih je mogoče izdelati iz reči, ki jih imamo pogosto doma pri roki, istočasno pa je stopnja zahtevnosti njene izdelave zelo majhna. Moja kratkohlačnika sta bila tako navdušena nad tem projektom, da sta izdelala kar štiri slike, ki smo jih nato obesili v spalnici nad posteljo.


Kaj potrebujete?
- 4 sladoledne palčke za okvir,
- kvadraten listič (glej sliko desno),
- lepilo,
- elemente za na sliko; navadne ali 3D nalepke, lepilo z bleščicami, kamenčke itd., za risanje pa barvice, flomastre, svinčnik ali voščenke ipd.
- obešanka oziroma kaveljček, če boste sliko želeli obesiti na steno.

Kako se lotiti dela?
Otroci lahko najprej nekaj narišejo ali nalepijo na listič, potem pa vse skupaj uokvirijo. Lahko pa tudi najprej postavijo okvir na listič in se šele potem lotijo motiva na sliki. Kaveljček nalepimo, ko je miniaturna slika končana.

Motiv s 3D oziroma reliefnimi nalepkami
Starost avtorja: 3 leta

Motiv s 3D oziroma reliefnimi nalepkami in lepilo z bleščicami
Starost avtorja: 7 let

Motiv elementi iz ustvarjalnih setov za izdelavo verižic
in lepilo z bleščicami
Starost avtorja: 3 leta

Ni vedel, da bo žepek za tablico

Pred časom je sinova najljubša teta praznovala rojstni dan in ji je izdelal prav posebno darilo, za katerega še sam ni vedel, čemu bo služil. Priznam, da je končni izdelek celo mene pozitivno presenetil, čeprav je sprva kazalo, da bo vse skupaj le potrata materiala, ker je vkup nabral stvari iz vseh vetrov. Njegovi končni izdelki so tudi močno odvisni od trenutnega razpoloženja. Se je že zgodilo, da je 15 minut zavzeto okraševal leseno darilno škatlico in ko je naznanil, da je končal, mi je pokazal na videz nespremenjeno škatlico z eno samo majhno razliko - kupček lepila z bleščicami na dnu notranjosti škatlice. Ni pozabil omeniti, koliko truda je vložil, da je naredil ta kupček. Včasih se res sprašujem, če niso to zametki novodobnega umetnika.

Zato sklepam, da je bil očitno res zelo razpoložen za ustvarjanje, ko se je spravil k izdelovanju tega žepka, ker si je vzel toliko časa za nabiranje materiala in izdelavo koncepta.

Kako se je lotil dela? Vzel je kos filca v lila barvi (mislim, da je bila dimenzija malce večja od A4) in ga prepognil. Ker ni vešč v šivanju, je konce spel skupaj s spenjačem in sponke zakril s trakom. Sledilo je okraševanje. Lahko bi rekla, da je uporabil najbolj nenavadne stvari, ki jih je našel v moji omari, ki jih je povezal v zanimivo celoto. Na koncu je vse skupaj še nalepil, medtem ko je mene prosil, da mu prišijem gumba.

Z eno izmed kljukic je pripel sporočilce "Vse najbolše" (slovnica je njegovo šibko področje), na katerega je narisal tudi srček. Sedaj se je moral le še odločiti, čemu bo žepek služil. Ker si nekako nisva predstavljala, da bi teta hodila naokoli s takšno torbico, sva se domislila, da bi lahko vanjo dajala spat svojo tablico.

Počitniško ustvarjanje: žepek za mobilni telefon, torbica za copate, torbica za na ramo, žepek za tablico, žepek za knjigo ali revije (za na plažo) ...

Darilna embalaža s svojo zgodbo

Ob koncu šolskega leta se otroci svojim učiteljicam na tak ali drugačen način zahvalijo za prizadevanje in trud, ki so ga vložile vanje. V mojih časih smo v nižjih razredih učenci kot posamezniki prinesli razredničarki darilo, medtem ko smo se šele v višjih razredih organizirali za skupno darilo. Že pred enim letom sem spoznala, da če želijo otroci dati skupno darilo tudi v nižjih razredih, se morajo organizirati starši. Seveda otroci naredijo svoj unikaten in edinstven prispevek, ki pa ga je kljub vsemu potrebno nekako "zapakirati" (npr. na majice, v spominske knjige ...) in aranžirati. Pri tej organizaciji me je že drugo leto zapored presenetila angažiranost staršev, ki žrtvujejo svoj čas, znanje, material in zmožnosti, da izdelki izpod otroških ročic ugledajo luč sveta v obliki, ki bo imela spominsko vrednost. Verjetno ni tako vsepovsod, sem pa vesela, da sem del starševskega kolektiva, ki tako zelo ceni učiteljice in njihovo delo.

Moj prispevek je nastopil v zaključni fazi - tj. aranžiranje samega darila učencev v darilno embalažo.

Darilna škatla

Darilna mapa

Za ustvarjalno počitniško vzdušje

Na tem mestu bodo zbrani ustvarjalni prispevki, ki se jih lahko lotijo tudi najmlajši in si tako popestrijo svoje počitnice.

1. Žepek za tablico	2. Hitra miniaturna slika
3. Tabla aktivnosti	4. Kovček
5. Risanje na    porcelan	6. Kolački
7. Šparovček	8. Knjižni zaznamek
9. Igra spomin	10. Ustvarjanje s      FIMO maso
11. Okvir	12. Kača na roki
13. Lutke na palici	14. Pladenj
15. Culica za igrače

Ni primerno za prijemanje vročih reči!

Ta strašna ročna pošast (po mnenju najmlajšega) je nastala prej kot sem lahko skuhala kosilo! Med skakanjem po rednih opravkih, sem se na hitro oglasila tudi v trgovini z ustvarjalnim programom in nabavila stvari, ki so v moji kraftnici pošle. Ko sem prišla domov, sem te drobnarije odložila na mizo. Moja kratkohlačnika sta vajena "prešnofati" vse vrečke in tudi ta ni ušla njuni inšpekciji. Njuno navdušenje nad odkritim zakladom bi se lahko kosalo le še s čokoladno pojedino. Tako eden kot drug je že delal načrte, kako bo porabil ta material, a nazadnje sta se uskladila, da bosta naredila kači, ki se ju natakne na roko.

Na listu papirja sem obrisala roko mlajšega sina, medtem ko je starejši to storil kar sam. Potem smo te obrise povečali za približno 3 cm naokoli. Po tej predlogi sem odrezala dva kosa filca v isti barvi in ju zašila skupaj kar s šivalnim strojem. Lahko bi 'šivala tudi na roke', vendar sem bila v časovni stiski. Potrebno je bilo še skuhati kosilo.
Rokavici sta dobila v roke kratkohlačnika, da sta ju okrasila po svojem ustvarjalnem navdihu, med tem časom pa se je pištolca ogrela, da sem lahko elemente prilepila z vročim lepilom.

Vendar, pozor! To ni rokavica za prijemanje vročih reči, čeprav jo je moj sin s pridom uporabljal tudi v svoji kuhinjici ravno v ta namen, a treba je vedeti, da njegov štedilnik le ni iz iste viže kot so štedilniki za velike (beri: odrasle).